[SlovLit] Nova številka Primerjalne književnosti (2024/3) -- Sveti Krištof

[Miran Hladnik]

Od: Marijan Dović <marijan.dovic na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 6. nov. 2024 ob 09:10
Subject: Nova številka Primerjalne književnosti (2024/3)

Spoštovane kolegice in kolegi, izšla je nova številka revije
Primerjalna književnost (letnik 47, št. 3, november 2024). V njej
lahko preberete deset razprav, ki obravnavajo zelo raznolike teme - od
vloge Triglava v slovenski nacionalni zavesti do premisleka o svetovni
književnosti v dobi UI.

RAZPRAVE
Marlena Gruda: Triglav in Slovenian National Consciousness: Literary
Representations of the Alpine Region from the Enlightenment to the
Interwar Period
Eliot Karjagdiu, Osman Osmani: Albanian Themes and Motifs in Byron’s Works
Olivera Popović: The Discourse of Progress in Italian Travel Writing
on Montenegro
Alaner Imamoglu: Beyond the Ecology of Common Sense: Grasping the
World from the Other Edge
Mariana Markova, Switłana Hajduk: Evolution of Petrarchism in English Literature
Bojana Vujin, Sonja Veselinović: Sleuthing from the Margins: Agatha
Christie’s Marple and Poirot as the Detecting Other
Tijana Parezanović: Deterritorializing Narrative Strategies of New
Literatures in English: Andriana Ierodiaconou’s The Women’s Coffee
Shop
LI Haotian: A Hundred Years of Sinicization: The Dissemination and
Acceptance of Slovenian Literature in China
Arleen Ionescu: Dilemmas Beyond Ethics: A Critique of Eastern Ethical
Literary Criticism
Peina Zhuang, Peter Hajdu: Rethinking World Literature in the Age of AI

Prijetno branje,
Marijan Dović

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V tor., 5. nov. 2024 ob 11:31
Subject: Sveti Krištof

Sveti Krištof ima zanimivo zgodovino. Kot rimski vojak je po letu 300
dal svoje življenje za Kristusa, njegovo ime Kristoforus pa se je
pozneje križalo z imenom za obrskega velikana Oforusa in to odseva
tudi gorenjska legenda Krištofov kerst (SLP 123). Glasi se takole:

"No, kam pa gredeš, Krištof ti,
K si silno velik in močan?"
"Jaz si pa grem službe iskat
H temu gospod mogočnemu,
Ki vstvaril je nebo, zemljo,
Človeku dal dušo, telo."
Narpred ga sreča star možic,
Tako še prav in govori:
"No, kam pa gredeš, Krištof ti,
K si silno velik in močan?"
"Jaz si pa grem službe iskat
H temu gospod mogočnemu,
Ki vstvaril je nebo, zemljo,
Človeku dal dušo, telo."
Potlej ga sreča sam hudič.
Na belem konju je sedel,
Erdečo kapo je imel.
Tako še prav in govori:
"No, kam pa gredeš, Krištof ti,
K si silno velik in močan?"
"Jaz si pa grem službe iskat
H temu gospod mogočnemu,
Ki vstvaril je nebo, zemljo,
Človeku dal dušo, telo."
Krištof se vzdigne ino gre,
Kamer predaleč prišel je
H temu globokmu jezeru.
Pri jezeru pobič sedi,
Tako še prav in govori:
"No, kam pa gredeš, Krištof ti,
K si silno velik in močan?"
"Jaz si pa grem službe iskat
H temu gospod mogočnemu,
Ki vstvaril je nebo, zemljo,
Človeku dal dušo, telo."
Tako še pravi pobič mlad,
To bil je vsmiljen Jezus sam:
"Prenes me ti čez to vodo,
Čez to vodo, globok morje!"
Izruval je smerečico,
Imel jo je za palčico.
Pri kraju mu je do čelen,
Na sredi do beleh kolen.

Legenda se mimo Kolumbovega odkritja Amerike leta 1492 pač veže nazaj
vse do padca obrske nadvlade nad Samovimi Slovani leta 623 in do
potonitve obrske velesile pri obleganju Carigrada leta 626. Potonitev
sicer sovpada z obdobjem dinastije Tang, ki je vladala na daljnem
Kitajskem od leta 618 do leta 906 in Kitajcem je bila tedaj že poznana
poskakujoča žival z jelenjo glavo in še eno glavo sredi telesa,
skratka avstralski klokan. Le da je v slovenski legendi namesto še ene
glave pobič, ki ga štuporamo nosi Krištof in temu spet ustreza
avstralski nelok oziroma koala, znan po tem, da živeč na drevesu je
samo listje in ne pije.

Vlado Nartnik