[SlovLit] Projekt Dante -- Koroške -- Sveti Štefan

[Miran Hladnik]

From: "Irena Urbič" <irena.urbic na siol.net>
To: <slovlit na ijs.si>
Od: Bruccheri Antonio <antonio.bruccheri na regione.fvg.it>
Date: pon., 23. sep. 2024 10:47
Subject: Projekt DANTE - Vabilo na prvo transnacionalno projektno
delavnico, Trst - Hotel Savoia Excelsior

Projekt DANTE Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in
celostno ponudbo literarnega turizma, ki ga financira program Interreg
Italija-Slovenija 2021-2027, se posveča krepitvi snovne in nesnovne
kulturne dediščine ne le znotraj  postopkov gospodarskega in
družbenega razvoja, ampak tudi v luči trajnostnega kulturnega turizma.
Projekt izhaja iz utemeljitelja italijanskega knjižnega jezika Danteja
Alighierija in njegove prisotnosti v čezmejnem prostoru. Njegovo delo
predstavlja dediščino čezmejne skupne zgodovine, ki služi kot
izhodišče projekta za vzpostavitev čezmejne turistične in literarne
poti.

V okviru projektnih dejavnosti organizira Centralna direkcija za
kulturo in šport delavnico za deležnike projekta, katere namen bo
utemeljitev znanja o čezmejnem literarnem turizmu. Prisotni bodo
izpolnili čezmejni vprašalnik o literarnem turizmu in sledilo bo
soustvarjanje za oblikovanje in razvoj projekta ter čezmejne
turistične in literarne poti.

Vabimo vas na prvo čezmejno projektno delavnico, ki bo potekala 26.
septembra 2024 od 10.30 dalje v hotelu Savoia Excelsior v Trstu. [...]
Delavnica bo vodena v angleščini. Zaradi organizacijskih razlogov vas
prosimo, da svojo udeležbo potrdite najkasneje do 23. septembra 2024
na naslednji e-naslov: mara.race na regione.fvg.it . Dvorana ima omejeno
zmogljivost, zato bodo sedeži dodeljeni po kronološkem vrstnem redu
potrditve.

Pričakujemo vas!

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V tor., 24. sep. 2024 ob 14:49
Subject: opomnik zadnji hip

V četrtek, 26. 9. ob 18.00 ob Mednarodnem dnevu jezikov vabi SiD –
Slovenski inštitut na Dunaju na svoj sedež v IÖK (Hanuschgasse 3,
dvor. 2, 1. nadstr., A-1010 Wien) na pogovor z založnikom in
publicistom Lojzetom Wieserjem (Založbi Wieser & Drava), ki bo
predstavil obsežno zbirko Slowenische Bibliothek z besedil velikih
slovenskih pisateljic in pisateljev zadnjih 200 let v nemškem prevodu.

V nedeljo, 29. 9. se člani in prijatelji našega partnerske Družbe
avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Gradca odpravljajo na
avtobusni izlet v Celje, in sicer Po sledeh Alme Karlin (1889-1950),
celjske svetovne popotnice, nemško pišoče avtorice, mirotvorke in
protinacistke, ki ji povojni čas ni prinesel zasluženega priznanja in
zadoščenja.

Preteklo soboto smo lahko v Trubarjevi domačiji na Rašci čestitali
prejemnici letošnje nagrade Marjana Rožanca za najboljšo knjigo
esejev. Po soglasni odločitvi žirije je nagrajenka Helena Koder, širši
javnost znana predvsem kot ustvarjalka kulturnih oddaj na TV
Slovenija, in sicer za knjigo Krošnja z neznanimi sadeži: eseji
(Ljubljana: Mladinska knjiga, 2024). Branje izjemne knjige v našem
krogu lahko še posebej priporočimo, saj je avtorica hčerka slovenskega
Korošca, ki se je po plebiscitu moral umakniti v Kamnik, in sestra
našega člana akademika prof.dr. Marjana Kordaša. Tako kot on v svojih
objavah, tudi Rožančeva nagrajenka premišljuje o nemili usodi svojega
rodu, poglavje Gospa Bovary, to sem jaz! (str. 103-125) pa posebej
posveti koroškemu nobelovcu Petru Handkeju. Če pobrskate v spletni
arhiv celovškega Radia Agora, boste lahko našli pogovor Helene Koder z
Jernejo Jezernik.

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V tor., 24. sep. 2024 ob 15:58
Subject: Sveti Štefan

V ljudski pesmi Sveti Štefan (SLP 120) se Jezus rodi neposredno pred
godom svetega Štefana, ker se rada zanemari dolgoletna razlika med
rojstvom enega in godom drugega. V besedilu so še druge posebnosti.
Nasproti Svetemu pismu nastopajo po vrsti živali, od divjega konja do
kač in kuščarjev, ključna je tudi groblja kamnov, ki čez noč postanejo
kamnita sol. Cela pesem se glasi takole:

"Nocoj, nocoj je svet večer,
Je svet večer, je sveta noč,
Kot je ni blo in je ne bo;
Nocoj se je en kralj rodil,
En kralj rodil čez kralje vse,
Čez kralja tud Herodeža."

Herodežka pa v lin stoji,
To ji pa že vse žal zade.
Pokliče svoje hlapce vse:
"Le semkaj, semkaj, hlapci vi,
Vjemite mi ga Štefana,
Vjemite ga, zvežite ga,
V zeleni gozd peljite ga,
Tam h bukvi privežite ga,
Da ga bo vjedel divji konj."

Vjeli so ga, zvezali ga,
V zeleni gozd peljali ga,
Tam h bukvi privezali ga.
Pridirjal je še divji konj,
Štefan je storil sveti križ,
Konjič je pa postal krotak,
Da še ni bil nikoli tak.
Naredil konju uzdico,
Prijezdil je pod beli grad
In dalje je še lepši pel:

"Nocoj, nocoj je svet večer,
Je svet večer, je sveta noč,
Kot je ni blo in je ne bo;
Nocoj se je en kralj rodil,
En kralj rodil čez kralje vse,
Čez kralja tud Herodeža."

Herodežka pa v lin stoji,
To ji pa že vse žal zade.
Pokliče svoje hlapce vse:
"Le semkaj, semkaj, hlapci vi,
Vjemite mi ga Štefana,
Vjemite ga, zvežite ga,
Peljite ga v turen teman,
Med kače ino kuščarje,
Da bodo vjedli Štefana."

Vjeli so ga, zvezali ga,
V turen teman peljali ga
Med kače ino kuščarje.
Štefan je storil sveti križ,
Zmene se kače v ribice
In kuščarji v ptičice.
Štefan sedel za mizico
In dalje je še lepši pel:

"Nocoj, nocoj je svet večer,
Je svet večer, je sveta noč,
Kot je ni blo in je ne bo;
Nocoj se je en kralj rodil,
En kralj rodil čez kralje vse,
Čez kralja tud Herodeža."

Herodežka pa v lin stoji,
To ji pa že vse žal zade.
Pokliče svoje hlapce vse:
"Le semkaj, semkaj, hlapci vi,
Vjemite mi že Štefana,
Vjemite ga, zvežite ga,
Peljite ga tjakaj na prod
Pa z kamni ga posipljite."
Vjeli so ga, zvezali ga,
Peljali ga tjakaj na prod
Pa z kamni ga posipali:
Zvečer je bla groblja kamnov,
Zjutraj je bla kamnita sol,
Na njega god žegnana bo.

Če divji konj, ki dirja okrog bukve, pomeni zvezde, ki so v dobi
kralja Sama krožile okrog severnega tečaja nočnega neba, je kamnita
sol spet namig na Solnograd, od koder se je po Samovi smrti v Korotan
širila krščanska vera. Pred kraljem Herodežem se je med zvezde umaknil
tudi spomin na kana Kuvrata podobno, kakor pred svetim Štefanom spomin
na kralja Sama oziroma Samoroga.

Vlado Nartnik