[SlovLit] Podelitev Sovretove -- Koroško in vindišarsko -- Cigler, folkloristika in paremiologija -- Spolni stereotipi, slovanske književnosti, UI in prevajanje

[Miran Hladnik]

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 18 Sep 2024 08:46:28 +0000
Subject: Vabilo na podelitev Sovretove nagrade 2024

DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV vabi na pogovor z
nominirankami in nominirancem ter razglasitev Sovretove nagrade za
leto 2024, ki bo v sredo, 25. septembra 2024, ob 19. uri na sedežu
Društva slovenskih književnih prevajalcev (Tomšičeva 12, 1000
Ljubljana). Pogovor z nominirankami Ano Barič Moder, Klariso
Jovanović, Jedrt Maležič in Matejo Seliškar Kenda ter nominirancem
Petrom Svetino bosta povezovali novinarka časopisne hiše Delo in
francistka Nina Gostiša ter prevajalka in Sovretova nagrajenka
Marjanca Mihelič. Pogovoru bo sledila razglasitev Sovretove nagrade za
leto 2024, ki jo bosta podelila Jernej Županič, predsednik komisije za
nagrade in priznanja pri DSKP, in Tanja Petrič, predsednica DSKP.

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V pet., 20. sep. 2024 ob 13:43
Subject: čezmejno in brezmejno

V soboto, 21. 9. 2024 od 9.00 do 13.00 v skladu s svojo novo
programsko usmeritvijo Koroški Heimatdienst (Domovinska služba) vabi v
Evropsko hišo v Celovcu (Reitschulgasse 4, A-9020 Klagenfurt) na
simpozij Beim Reden kommen die Leut z´amm! Deutsch – Slowenisch –
Italienisch. Kärntnerisch – Windisch – Furlanisch. Na dveh panelih kot
referenti sodelujejo deželni glavar dr. Peter Kaiser, evropska
poslanka mag. Elisabeth Dieringer, dr. Marjan Sturm, prof. dr. Georg
Gombos, prof. dr. Heinz Dieter Pohl, prof. dr. Rotraud Pemer in prof.
dr. Lothar Höbelt.

===

Od: Irena Naglič <irena.naglic na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 20. sep. 2024 ob 10:32
Subject: Novinarska konferenca Založbe ZRC / 25.9.2024

Spoštovane in spoštovani, vljudno vabimo na novinarsko konferenco iz
serije rednih predstavitev raziskovalnih rezultatov ZRC SAZU.
Novinarska konferenca bo v sredo, 25.septembra, ob 11. uri v Atriju
ZRC. Predstavili bomo enajst knjižnih novosti Založbe ZRC. Več o
novostih na https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/redna-novinarska-konferenca-zalozbe-zrc-6

Prijazen pozdrav in nasvidenje.

https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/zbrano-delo-1-knjiga-cigler
-- Janez Cigler: Zbrano delo, 1. knjiga. Pripovedništvo / Pesmi. Prva
knjiga Zbranega dela Janeza Ciglerja vsebuje njegov daljši pripovedni
opus in pesmi. Med pripovednimi deli izstopa Sreča v nesreči (1836)
kot točka prehoda v izvirno slovensko pripovedništvo. Njeno simbolno
vlogo v slovenski literaturi dopolnjujejo interpretacije, ki se vse od
začetka 20. stoletja dopolnjujejo in so v Zbranem delu aktualizirane v
luči primerjave s sočasnimi literarnimi tokovi. V Deteljici (1863) ter
Kortonci (1866) je v nasprotju z uveljavljenim pogledom, da posnemata
Srečo v nesreči, prepoznan odmik od Ciglerjeve prve pripovedi z vidika
idejnosti in vsebinskih razširitev. Legendarno-literarno Življenje
svete Heme (1838) je Ciglerjev avtorski spoj nemških in slovenskih
virov o sveti Emi, svetnici narodnih skupnosti na avstrijskem Koroškem
in v Sloveniji. Kot pesnik se je Cigler pridružil čbeličarjem in
kasneje objavljal še v Bleiweisovih Novicah. Poleg pesmi, objavljenih
v Kranjski čbelici in Novicah, prinaša Zbrano delo tudi dve Ciglerjevi
neobjavljeni pesmi. Vsebinsko-zvrstno je pisal po večini basni v
verzih in balade.

https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/dva-pramena-slovenske-besedne-umetnosti
-- Marija Stanonik: Dva pramena slovenske besedne umetnosti.
Prepletanje slovstvene folklore in literature od antike do današnjih
dni. Največ zaslug za osamosvojitev slovstvene folkloristike imajo
strokovnjaki iz nordijskih držav. Zaželeni cilj diahrone "finske šole"
(Krohn), tj. klasične »folkloristične delovne metode« (Oslo, 1926) so
bile študije o izvoru, širjenju in preoblikovanju folklornih motivov v
kar največjih časovnih in prostorskih razsežnostih s čim več
primerjalnega gradiva. Takoj za njo sinhrono zasnovane
strukturalistične razprave (Propp, Jolles, Bogatyrev in Jakobson idr.)
med seboj povezuje prizadevanje po samostojnosti in enakovrednosti
sistema, ki mu, nasproti sistemu literature, tu pravimo slovstvena
folklora. Čistov jo je bistveno dopolnil s teorijo komunikacije,
Lihačov, Mukařovski, Lotman so ji zagotovili prostor v estetiki s
poetiko umetniškega časa, kategorijami estetska vrednota, estetska
norma, estetska funkcija ter estetiko nasprotovanja, ki jo goji
literatura, nasproti estetiki istovetnosti, ki jo vsebuje folklora.
Pričujoče delo preverja prikazane postavke na slovenskem gradivu tako,
da vsako literarno obdobje oz. njeno strujo predstavi z vsaj po enim
poglavjem in s tem vabi k premisleku o prevrednotenju slovstvene
folklore kot tiste veje besedne umetnosti, ki spremlja človeka vse od
nastanka jezika.

Po iznajdbi pisave je postala umetnost narečij in govorjenega jezika
sploh vse do današnjih dni tako v ruralnem kot urbanem okolju. Vsaj ni
več mogoče tajiti, kako rodoviten humus je za razvoj slovenske
literature vse od njenega začetka.

https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/paremiologija-med-tradicijo-in-sodobnostjo
-- Saša Babič, Nataša Jakop, Rok Mrvič (ur.): Paremiologija med
tradicijo in sodobnostjo / Paremiology between tradition and
innovation. Pregovori so del našega vsakdana. Povsod lahko naletimo
nanje: zapisani so v leposlovju, časopisju, na družbenih omrežjih,
slišimo jih na radiu, televiziji in v vsakdanji komunikaciji. Prav
posebno mesto pa imajo v znanosti, saj se z njimi ukvarja
interdisciplinarna veda, imenovana paremiologija. Ta združuje različne
metodologije – od bolj klasičnih jezikoslovnih in folklorističnih do
sodobnih, ki vključujejo tudi digitalno humanistiko, brez katere si
danes kompleksne obravnave paremioloških enot ne predstavljamo več.
Pričujoča monografija prinaša paremiološke raziskave z vidika
folkloristike, jezikoslovja, etnolingvistike, semiotike,
antropologije, digitalizacije, pri čemer je v ospredju raba digitalne
humanistike, saj ta raziskovalcem omogoča spoznati in sprejeti nove,
korenito drugačne metode raziskovanja elektronskih zbirk z naprednimi
možnostmi organiziranja podatkov. V monografiji Paremiologija med
tradicijo in sodobnostjo 14 avtoric in avtorjev v 13 poglavjih
prepleta tradicionalno in sodobno obravnavo pregovorov in razkriva
nove poglede na širok nabor paremiološkega gradiva. Vsebina
monografije je zajeta v štiri tematske sklope: 1. Digitalizacija
paremioloških enot, 2. Folkloristična medžanrskost, 3.
Etnolingvistična analiza paremioloških enot, 4. Sodobna raba
paremioloških enot in digitalnih virov.

===

https://podcasters.spotify.com/pod/show/socioloski-podkast/episodes/Stereotipi-v-otroki-in-mladinski-literaturi---Anja-tefan-in-Irena-Matko-Lukan-e2of13u
-- Vabljeni k poslušanju novega podkasta Slovenskega sociološkega
društva, in sicer okrogle mize Spolni stereotipi v literaturi za
otroke, ki je potekala v sklopu letošnjih Dnevov enakosti spolov FF.
Na dogodku sta sodelovali Anja Štefan in Irena Matko Lukan iz
Mladinske knjige, pogovor je povezoval prof. dr. Roman Kuhar.

https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/619 -- Blaž Podlesnik,
Lidija Rezoničnik (ur.), Slovanske književnosti v srednjih šolah
(Slavica Slovenica).

https://www.institutfrance.si/okrogla-miza-umetna-inteligenca-in-literarno-prevajanje.html
-- Francoski inštitut v Sloveniji vas v sodelovanju s FF,
Veleposlaništvom Španije v Sloveniji in Društvom slovenskih književnih
prevajalcev ter v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev in v
sklopu Festivala frankofonije Refaire le monde vabi na okroglo mizo z
naslovom Umetna inteligenca in literarno prevajanje, ki bo v petek,
27. 9. 2024, ob 18. uri v Centru Rog. Na srečanju bodo nastopile
naslednje strokovnjakinje: Margot Nguyen Béraud (Francija), Nadja
Dobnik (Slovenija) in Rosario Martín Ruano (Španija). Pogovor, ki bo
potekal v francoščini in španščini s simultanim tolmačenjem v
slovenščino, bo povezovala književna prevajalka Katja Zakrajšek. Vstop
je prost, sedež lahko rezervirate s klikom na
https://www.eventbrite.fr/e/umetna-inteligenca-in-literarno-prevajanje-tickets-1021516502357?aff=oddtdtcreator