[SlovLit] Mirko Vasle (1951–2024) -- 13. številka revije Besedoholik -- Avtobiografski diskurz

[Miran Hladnik]

From: "Urh Ferlež  ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 6 Aug 2024 18:29:57 +0200
Subject: Mirko Vasle (1951–2024)

Danes je svojo življenjsko pot sklenil Mirko Vasle, slovenski novinar
in literarni zgodovinar iz Argentine. Dolga leta je bil motor oddaje
Okence v Slovenijo, ki jo je vsak teden pripravljal za argentinski
nacionalni radio, v njej je Slovence v Argentini seznanjal z novicami
iz Slovenije in intervjuval rojaka iz evropske ali ameriške domovine,
med njimi so bili tudi literati in literarni zgodovinarji. Zgodovina
slovenske književnosti se je večkrat znašla v kulturnem delu oddaje.
Bil je tudi avtor enega redkih del o slovenski literarni zgodovini v
španščini Breve historia de la literatura eslovena. Mirko je bil eden
tistih, ki so s prijaznim značajem in trdim, pogosto prostovoljnim
delom uspeli povezovati, hkrati pa premagovati ideološke in geografske
razlike med Slovenci na obeh straneh oceana. V Slovenijo je priletel
vsako leto, nazadnje smo ga gostili lanskega novembra na I. gimnaziji
v Celju, to jesen pa smo načrtovali dve njegovi predavanji, eno zopet
za dijake, drugo pa v okviru celjske podružnice Slavističnega društva.
Izgubili smo predavatelja, slovenska Argentina pa enega močnih stebrov
svoje kulture. Iskreno sožalje družini in vsem, ki ga bomo pogrešali.

Arhiv oddaje Okence v Slovenijo, s seznamom gostov: http://okenceslo.com.ar/
Wiki: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mirko_Vasle

Urh

===

From: "Urša Kosmač" <kosmaceva.ursa na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 6 Aug 2024 10:20:14 +0200
Subject: Izšla je 13. številka revije Besedoholik

Izšla je nova številka revije Besedoholik, revije študentk in
študentov Oddelka za slovenistiko na FF UL. V tokratni številki revije
ponovno predstavljamo pester nabor strokovnih člankov, intervju z dr.
Miranom Hladnikom, gledališke kritike in izbor literarnih prispevkov.
Revija je v spletni verziji na voljo na sledeči povezavi:
https://revijabesedoholik.wordpress.com/wp-content/uploads/2024/07/besedoholik_revija_13-5.pdf

Lep pozdrav,
Urša Kosmač

===

From: Knjigarna AZIL <knjigarna.azil na 23276027.mailchimpapp.com>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue,  6 Aug 2024 09:14:27 +0000
Subject: Knjiga meseca avgusta 2024: Avtobiografski diskurz

Za tokratno knjigo meseca smo pri Založbi ZRC določili zbornik
znanstvenih člankov na temo avtobiografskega diskurza
(https://zalozba.zrc-sazu.si/p/35). V istoimenskem naboru
interdisciplinarnih študij lahko najde bralec pregled humanističnih,
tj. filozofskih in socioloških temeljev avtobiografskega pisanja ter
njegovo vlogo pri oblikovanju posameznikove in družbene identitete, ki
se mu posveča nekaj antropoloških, etnoloških ter migracijskih študij.
Drugi del se nato osredotoči na zgodovinske primere avtobiografskega
diskurza na slovenski literarni sceni, vse od Jerneja Kopitarja, Ivana
Cankarja in Borisa Pahorja do novejših avtorjev.

Vodilno vprašanje vseh študij je zagotovo izmuzljivo razmerje med
izmišljenim in resničnim, ki zadeva tako literarno kot druge vede, kar
botruje tudi interdisciplinarnemu pristopu izbranega dela. Prav tako
ne moremo mimo tega, da po eni strani nedvomno živimo v dobi ne le
naraščajočega, temveč že kar opazno naraslega individualizma ter
ustvarjanja tržnih zgodb o sebi, a po drugi tudi odličnega
avtobiografsko-fiktivnega čtiva, kot so denimo Opraviti z Eddyjem
Édouarda Louisa, Vrnitev v Reims Didierja Eribona, Zakaj ne pišem
Dijane Matković, Love Me Tender Constance Debré in podobnih del,
znotraj katerih najde bralec kljub jasno začrtanim fiktivnim smernicam
neposredne prevezave z avtorjevim resničnim življenjem.

Tokratna knjiga meseca zato služi kot poglobljen teoretsko-zgodovinski
pregled vseh tistih literarnih ter filozofskih pojavov, ki jih
uvrščamo pod oznako avtobiografski diskurz in ki zaradi neizrečene
meje med fikcijo in resničnostjo predstavljajo še posebno trd oreh v
literarni vedi in humanistiki, še kako aktualni pa so tudi ob vsakem
Add to Story na Instagramu ali Facebooku. Brez skrbi, ne želimo biti
moralistični, opozarjamo le, da tudi socialna omrežja iz naših
življenj ustvarjajo – zgodbe. Vas zanima, kaj imajo skupnega
Nietzsche, Matković in kultura objavljanja ter kako pri vsakem izmed
njih odzvanja avtobiografski diskurz? Tokratno knjigo meseca si lahko
vse do konca avgusta po polovični ceni priskrbite v ljubljanskem
Azilu, novogoriškem Maksu in v spletni knjigarni
(https://knjigarna.zrc-sazu.si/sl). Vabljeni k branju!