[SlovLit] PROTI nižanju ravni mature iz učnih jezikov -- Re: Resslov vijak : Resljeva ulica

Sob Avg 3 17:16:43 CEST 2024

Od: Boza Krakar Vogel <boza.krakar na guest.arnes.si>
Date: V sob., 3. avg. 2024 ob 14:16
Subject: Re: [SlovLit] PROTI nižanju ravni mature iz učnih jezikov
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008413.html)

Pred kratkim smo izvedeli, da dvoravninskost mature iz slovenščine ne
bo vključena v nov zakon. V nacionalni strategiji pa ostaja, kot
predlog, kar pomeni ponovna odpiranja teme vsake toliko … Do
nadaljnjega bo torej splošna matura iz slovenščine na enotni ravni, ki
z razvejanostjo ciljev in vsebin omogoča primerno kompetentnost
bodočim izobražencem in vsem kandidatom doseganje najvišje možne ocene
- 8 točk.

BKVZP

---

Od: Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine <sddbk17 na gmail.com>
Date: V sob., 3. avg. 2024 ob 16:26
Subject: Re: [SlovLit] PROTI nižanju ravni mature iz učnih jezikov --
Ruski formalizem
Cc: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>

Še o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja 2023–2033 in
dvoravninski maturi iz slovenščine

Iz predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033
(30. junij 2024,
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Nacionalni-program-vzgoje-in-izobrazevanja-za-obdobje-2023-2033-predlog.pdf)
je razvidno, da komisija NI upoštevala pozivov k ohranjanju enotne
ravni maturitetnega izpita iz slovenščine, pač pa je to točko le
konkretizirala:  »Pripraviti izpit splošne mature iz učnih jezikov na
osnovni in višji ravni zahtevnosti v podporo zvišanju ravni znanja
učnih jezikov.« (NP, str. 48) (Za primerjavo z osnutkom: »Vpeljati dve
ravni zahtevnosti na splošni maturi pri vseh obveznih in
splošnoizobraževalnih izbirnih maturitetnih predmetih.«) Nespremenjeno
je, da mora kandidat izbrati na višji ravni vsaj en obvezni in en
izbirni predmet. V predlogu je konkretneje opredeljen tudi ustni
izpit; ti se izvedejo med poukom do konca aprila (»Na ustnih izpitih
naj učitelj navadno preverja tiste izpitne vsebine in cilje, ki jih
pri pisnem delu ni mogoče preverjati – strokovno presojo o tem naj
opravijo državne predmetne komisije.«). Tudi če na Ministrstvu za
šolstvo trenutno ne nameravajo spreminjati zakonodaje v tej smeri, je
le vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. Za zdaj torej ne moremo
reči, ali so naša prizadevanja, da ostane matura iz slovenščine na eni
ravni, uspešna ali ne. Nacionalni program je dokument strokovne narave
in bi moral biti usklajen na strokovni ravni. Žal je stroka očitno
neenotna ali neodzivna ali mlačna in zato šibka. Če bo politika šla
mimo stroke, to za našo družbo nikakor ni dobro.

Vztrajanje pri dvoravninski maturi iz slovenščine izhaja iz
prepričanja komisije, da ni dokazov, da je obstoječa matura iz
slovenščine po zahtevnosti na višji ravni, torej po njenem mnenju tudi
ni upravičeno, da lahko kandidati pridobijo 8 točk (morda jih torej
pridobijo preveč zlahka). Prav tako smo na posvetih slišali, da je od
predmetne komisije odvisno, ali bo obstoječa raven postala osnovna in
višja, torej ima predmetna komisija priložnost za zvišanje
zahtevnosti. Kako se bodo odločali dijaki in dijakinje? Pragmatično.
Med obveznimi predmeti se bodo večinsko odločali za višjo raven bodisi
pri angleščini bodisi pri matematiki. Ker se, kot kaže, ponovno
pojavlja težnja po krepitvi angleščine kot učnega jezika v visokem
šolstvu, se torej z nacionalnim programom VI že pripravlja teren za
lažjo uveljavitev sprememb na tem področju v terciarnem izobraževanju.

Na posvetu v Ljubljani smo slišali, da je predlog usklajen z državno
maturitetno komisijo. Seveda pri tem ni mišljena predmetna komisija za
slovenščino, ki vztraja na stališču, da mora ostati matura iz
slovenščine na enotni ravni. To stališče podpiramo tudi v Slavističnem
društvu Slovenije. Kako gledajo na to vprašanje na fakultetah, ki
vpisujejo kandidate s splošno (morda celo poklicno) maturo v programe
s področja slovenistike in književnosti, bodo morali odgovoriti sami.
V društvu si želimo poenotenja stroke, osebno pa upam, da imajo
odlične študente in študentke in da velika večina študij tudi
zaključi. Pa tudi, da jih spodbujajo, naj se po magisteriju zaposlijo
v šoli. Učiteljev slovenščine namreč primanjkuje.

Rezultati mature iz slovenščine kažejo, da je izpit v sedanji obliki
primerno zahteven za dijake in dijakinje gimnazij, ki se izobražujejo
po trenutno veljavnem učnem načrtu. S tem ni rečeno, da je znanje zelo
visoko, tudi v gimnazijah namreč že leta opažamo, da so težave s
pismenostjo, kar se je nekoliko zabrisalo s spremenjenim načinom
ocenjevanja jezika pri eseju. Vendar pa je naivno pričakovati, da bo
dvoravninska matura okrepila jezikovno znanje ali morda celo
izboljšala odnos do slovenščine. Odnosa do slovenščine navsezadnje
nima niti komisija, ki je pripravljala NP23-33, saj ni zmogla na
nobenem mestu v dokumentu navesti, da je učni jezik slovenščina, kjer
živita manjšini, imata ta status poleg slovenščine še madžarščina in
italijanščina. Tudi to je bil namreč predlog ZdSdS, ki ga člani
komisije niso upoštevali, verjetno zaradi želje, da je dokument čim
bolj splošen, saj zdaj sledi akcijsko načrtovanje. Vendar pa učni
jezik za razliko od mature ni le strokovno, ampak tudi ali predvsem
politično vprašanje. Dandanes je še samoumevno, da je slovenščina tudi
učni jezik, vprašanje pa je, ali bo to držalo čez deset let.

Moje osebno mnenje: če bi želeli zvišati raven znanja naših maturantov
 in maturantk, bi morala biti splošna matura na enotni ravni, in to
pri vseh predmetih. Vsak bi imel priložnost dobiti število točk glede
na to, koliko je pripravljen vložiti v pripravo na maturo. Samo v tem
primeru bi dobili tudi pravo sliko o znanju maturantk in maturantov,
predvsem pa le-ti ne bi bili v stiski, ko je treba izbirati, ali bodo
izpit iz določenega predmeta opravljali na osnovni ali višji ravni.

Jožica Jožef Beg

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V sob., 3. avg. 2024 ob 16:21
Subject: Ovešanje prilastkov (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008402.html)

Ko sem 28. 6. 24 v zvezi z Resslovim vijakom zapisal, da bi se
spodobilo po Resslu ustrezno imenovati ulico v Mariboru ter cesto v
Ljubljani, sta dva odziva z opozorilom, da Resljeva ulica že je v
Mariboru in Resljeva cesta že je v Ljubljani, pravzaprav prezrla
prislov ustrezno v navedenem zapisu. Resnici na ljubo je res ustrezna
šele Resslova ulica oziroma Calle Josef Ressel v dvojezičnem Kopru.

Iz daljše variante Calle Josef Ressel je razvidno, kako sledi jedru
Calle najprej desnooddelni prilastek Josef Ressel prve stopnje in nato
desnoododdelni prilastek Ressel druge stopnje. Temu pač ustreza
levoodsevni prilastek Resslova prve stopnje, ki predhaja jedru ulica v
krajši varianti. Ustrezno bi se glasil levoodsevni prilastek Resslova
prve stopnje tudi v Mariboru in Ljubljani.

Vlado Nartnik