[SlovLit] Nacionalni program vzgoje in izobraževanja -- Romski jeziki v Avstriji -- V Celovcu -- ... in v Trstu

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Tor Apr 9 20:33:31 CEST 2024


Od: Jožica Jožef-Beg <jozica.beg na guest.arnes.si>
Date: V pon., 8. apr. 2024 ob 23:04
Subject: Regijski posvet v Ljubljani
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008322.html in prej)

Spoštovani, v četrtek, 11. 4., bo v Ljubljani še zadnji regijski
posvet o osnutku predloga Nacionalnega programa vzgoje in
izobraževanja za obdobje 2023-2033. Potekal bo na Srednji
vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana (poleg
Dijaškega doma Bežigrad), Kardeljeva ploščad 28a, 1000 Ljubljana.

Verjamem, da ste mnogi svoje stališče do posameznih predvidenih
sprememb že izrazili stališče, če pa tega še niste storili, vabim, da
izkoristite priložnost, da se vključite v razpravo. V besedilu je kar
nekaj točk, ki se tičejo tudi statusa slovenščine v vzgoji in
izobraževanju ... Če se posveta ne morete udeležiti oz. ste se nanj
pozabili prijaviti, mi lahko posredujete pobudo oz. mnenje o
posameznih točkah programa, da jih bom predstavila med razpravo v
delovnih skupinah.

Jožica Jožef Beg,
predsednica Slavističnega društva Slovenije

===

Od: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark - Pavelhaus <office na pavelhaus.at>
Date: V tor., 9. apr. 2024 ob 12:23
Subject: NOVIČNIK APRIL II

Petek, 12. 4. 2024, 18.30 h, Pavlova hiša, Laafeld 30, 8490 Bad
Radkersburg: DAS ÖSTERREICHISCHE ROMANES
ROMSKI JEZIK V AVSTRIJI: Razstava ob 30. obletnici uradnega priznanja
romske skupnosti kot uradne narodne skupnosti v Avstriji.

Romani ali romski jezik govori največja in najbolj raznolika manjšina
v Evropi, to so Romi in Rominje. Republika Avstrija se je 16. 12. 1993
s priznanjem romske narodne skupnosti zavezala k varovanju in negi
romščine kot integralnega dela etnokulturne raznolikosti Avstrije.
Tako je ta evropeizirani indijski jezik, ki ga na ozemlju današnje
Avstrije govorijo že vsaj 600 let, postal uradni manjšinski jezik
oziroma jezik priznane narodne skupnosti v Republiki Avstriji.

Ob 30. obletnici priznanja romske narodne skupnosti v Avstriji se na
razstavi posvečamo romskemu jeziku – predstavljamo, kako je zasidran v
Indiji in Evropi, kaj so njegovi posebni jezikovni zakladi in katere
literarne stvaritve v njem imamo v Avstriji

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Tue, 9 Apr 2024 12:43:49 +0200
Subject: bogastvo čezmejnega sodelovanja

[...] v petek, 12. 4. 2024 ob 23.59 poteka rok za prijave za
štipendijo študentki/študentu slovenistike iz vrst slovenske narodne
skupnosti na Koroškem, in sicer na Inštitutu za slavistiko Univerze v
Celovcu. Interesenti lahko informacije dobijo na
tatjana.vucajnk na aau.at

===

Od: Založba /*cf. <pisarna na zalozbacf.si>
Date: V tor., 9. apr. 2024 ob 09:32
Subject: /*cf. OBZORNIK ŠT. 7

V tem tednu obeležujemo 80-letnico smrti Vladimirja Martelanca
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Vladimir_Martelanc_(publicist)).
Poklanjamo se mu z dvema dogodkoma: v Kopru in Trstu.

O DEDIŠČINI VLADIMIRJA MARTELANCA RAZPRAVLJAMO V KOPRU v torek, 9. 4.
ob 18. uri, Pretorska palača, Titov trg 3. Obsežen štiridelni zbornik
zbranih del tržaškega publicista Vladimirja Martelanca (1905–1944) je
plod dolgoletnega raziskovalnega dela. Poleg pregledne predstavitve
življenja in dela tega lucidnega in izrazito angažiranega
intelektualca prinaša še njegove literarno-kritične in poetološke
spise, programske in družbenopolitične razprave in članke ter izbor
fotografij in pisemske korespondence. Martelančeve razprave in članki
so bili prvotno objavljeni v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega
stoletja v različnih časopisih, revijah in strokovni periodiki;
njegove spominske zapise, fotografije, pisma in druge dokumente pa smo
pridobili iz zasebnih zbirk, javnih knjižnic ter državnih arhivov v
Sloveniji, Italiji, Nemčiji, Franciji, Bolgariji in Rusiji.

V sodelovanju z društvom TIGR Primorske in Kulturnim klubom Koper vas
vljudno vabimo na pogovor o Martelančevi intelektualni zapuščini. O
njegovem življenju in delu bosta spregovorila zgodovinar akademik dr.
Jože Pirjevec in Ravel Kodrič, pobudnik in sourednik zbornika, ki je
izšel septembra 2023.

O DEDIŠČINI VLADIMIRJA MARTELANCA RAZPRAVLJAMO v nedeljo, 14. 4. ob
17. uri, Dvorana SKD Slavko Škamperle, Vrdelska c. 7, Sv. Ivan, Trst.

Časnikar in urednik Vladimir Martelanc se je rodil 8. maja 1905 v Sv.
Ivanu pri Trstu. Velja za utemeljitelja marksistične literarne kritike
in esejistike na Slovenskem. Njegovo ime se najpogosteje omenja v
zvezi s prodorom avantgardnih tokov v slovensko književnost po prvi
svetovni vojni, njegove družbenopolitične analize pa so odločno
prispevale k razvoju slovenske publicistike v času med obema
svetovnima vojnama. Kot pripadnik mladomarksistov se je intenzivno
posvečal problemom mednarodnega komunističnega gibanja ter vprašanjem
razkosanega slovenskega naroda. Iz člankov in transkripcij osebnih
pisem družini in prijateljem sta razvidna njegova jasna politična
misel in angažma v medvojnem revolucionarnem delavskem gibanju.
Zapletena življenjska pot ga je iz Trsta pognala na Dunaj, v Moskvo,
Baku, Pariz ... Umrl je 11. aprila 1944 v nacističnem koncentracijskem
taborišču Natzweiler-Struthof v Alzaciji, star 38 let.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit