[SlovLit] Prežihov zbornik -- Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023–2033 -- Literatura 391–392

[Miran Hladnik]

Od: Milan Vogel <mavcmilan na gmail.com>
Date: V pon., 26. feb. 2024 ob 17:48
Subject: Prežih

Pri Prežihovi ustanovi na Ravnah na Koroškem sta izšli dve knjigi z
naslovom Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega Fužinarja 1951-- 2007.
Mislim, da sta vredni ogleda Slovlitovcev. [Knjigi sta bili v četrtek,
15. februarja 2024, ob 18. uri predstavljeni v Kuharjevi dvorani
Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. -- mh] V posebni pošti
ti prepošilam knjigi v pdf.

Lep pozdrav
Milan

Prežihova ustanova je bila ustanovljena septembra 1996 v Kotljah. V
Aktu o ustanovitvi je zapisano, da je "njeno delovanje v prvi vrsti
namenjeno razvoju in napredku koroške regije in ohranjanju slovenskega
jezika in kulture med koroškimi Slovenci na avstrijskem Koroškem",
izvajala pa bo zlasti naslednje
dejavnosti: podeljevanje štipendij študentom za diplomski in
podiplomski študij, znanstvenoraziskovalna, kulturno umetniška in
založniška dejavnost. Pred kratkim je izdala skoraj devetsto strani
obsežni knjigi Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega Fužinarja
1951--2007. Koroški Fužinar je bil desetletja izredno pomemben
informator ne le za koroško, marveč za širšo javnost. Med uredniki sta
med drugimi bila Prežihov brat Avgust in pisatelj Marjan Kolar, med
avtorji pa najdemo imena, kot so Anton Slodnjak, urednik Vorančevih
zbranih del Drago Druškovič, Josip Vidmar, Taras Kermauner, njegova
kurirka med drugo svetovno vojno v Ljubljani Kristina Brenkova in
mnogi drugi, med politiki pa najdemo le Lidijo Šentjurc. Izredno
zahtevno delo je ob podpori sodelavcev opravil tajnik Prežihove
ustanove Mirko Osojnik.

---

Knjigi sem postavil v arhiv slavističnih objav
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Arhiv#Razne_slavisti%C4%8Dne_objave):
https://www.slov.si/doc/prezihov_zbornik_2023_1.pdf -- 1. knjiga
https://www.slov.si/doc/prezihov_zbornik_2023_2.pdf -- 2. knjiga
-- miran

===

Od: Jožica Jožef-Beg <jozica.beg na guest.arnes.si>
Date: V pon., 26. feb. 2024 ob 22:48
Subject: Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023–2033

Spoštovani slovlitovci, na Slovlitu še nisem opazila nobenega odziva
na osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja
2023–2033, čeprav je nekaj pomembnih novosti, o katerih bi bilo dobro
razpravljati. Naj izpostavim samo splošno maturo na dveh ravneh tudi
iz slovenščine in opravljanje ustnega izpita med poukom. ("Vpeljati
dve ravni zahtevnosti na splošni maturi pri vseh obveznih in
splošnoizobraževalnih izbirnih maturitetnih predmetih. Kandidat mora
izbrati na višji ravni en predmet izmed obveznih predmetov in en
predmet izmed izbirnih predmetov." – Nacionalni program ..., str. 48).

Ali bo to res prispevalo k temu, da bodo gimnazijci (bodoči
intelektualci?) dosegli cilje učnega načrta (kultivirani bralec,
visoko razvite sporazumevalne zmožnosti ...)? Kaj danes sploh
pričakujemo od gimnazijcev pri pouku slovenščine? Ali vztrajati pri
visokih standardih ali ubrati lažjo pot in znižati zahtevnost? Prav v
to vodi zgoraj citirani predlog.

Veliko prostora v nacionalnem programu je namenjenega inkluzivni
naravnanosti za priseljence, kar ni nič narobe (nasprotno), in
doseganju večjezičnosti (tudi to samo po sebi ni nič narobe), vendar
se kljub temu sprašujem, ali ne bi kazalo v nacionalnem programu
posebej izpostaviti pomen prvega, učnega jezika, tudi kot državnega in
uradnega jezika. Res je, v nekaj odstavkih je govor o bralni
pismenosti in bralni kulturi, vendar slovenščina ni samo to, mar ne?

Povezava: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Razvoj-solstva/DS-NPVI/Nacionalni-program/Osnutek-predloga-Nacionalnega-programa-vzgoje-in-izobrazevanja-2023-2033.pdf

Lep pozdrav
Jožica Jožef Beg

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 27 Feb 2024 06:14:26 +0000
Subject: Izšla je prva letošnja Literatura!

[...] Uvodnik zanjo je napisala doktorica filozofije Alenka Ambrož, v
svojem besedilu pretresa eno izmed najbolj aktualnih tematik v
slovenskem literarnem prostoru, in sicer avtofikcijo, o kateri med
drugim zapiše: »Avtofikcija je v svojih najboljših izrazih
avtosocioanaliza: je pripoved posameznikov, ki se zavedajo lastnega
mesta v družbeni reprodukciji ali nereprodukciji simbolnega in
ekonomskega kapitala. Subjekt, ki preko lastne zgodbe analizira svoje
okolje, s tem poudarja  kolektivno naravo svoje subjektivnosti.« [...]

Blaž Podlesnik se v svojem eseju ukvarja z literaturo razvpitega
Zaharja Prilepina ter ob tem ugotavlja, zakaj so njegove upodobitve
vojne in njenih deležnikov zavajajoče: »Prilepinova »tkanina«
dogajanja je prepolna konkretnih in podrobnih opisov ter ostalih
prepoznavnih literarnih postopkov, ki »platnu« dajejo živost, a očitno
je Prilepin res pozabil ali pa ni zmogel zares videti vojne v njeni
strašni neopisljivosti, saj »besede, barve, detajli, zvoki in vonji«
njegove vojne ostajajo v polju klišejske, žanrske obravnave vojne.«

Alojzija Zupan Sosič pa se v dvodelnem eseju loteva stereotipov, ki
jih je (slovensko) bralstvo ustvarilo okoli podobe Ivana Cankarja ter
poskuša zaobrniti oziroma na novo premisliti njihov negativen
predznak. [...]