[SlovLit] Godec in Sukič -- Jezik in slovstvo 68/4 -- O slovenščini v Trstu

[Miran Hladnik]

From: Katja Cingerle <katkacingerle7 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 19 Feb 2024 14:23:08 +0100
Subject: Godec in Sukič oz. Shiffrin premagala Gisin (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008282.html in prej)

Pozdravljeni. Kolikor spremljam medije, se je ženska oblika priimka
tipa Godec in Sukič oz. Shiffrin premagala Gisin ustoličila, ko je
bila premierka Alenka Bratušek. Očitno je njen mandat bil dovolj dolg,
da je vplival na slovnico.

Pri Shiffrin je premagala Gisin (resne) dileme ne more biti, saj ima
slovenščina strukturo osebek - povedek - predmet, predmet je redkeje
na prvem mestu. Dilema, kdo je premagal koga, popolnoma izgine, če ob
tem upoštevamo še zunajjezikovno resničnost - skoraj 100 zmag
Američanke Mikaele Shiffrin.

Na srečo je Shiffrin večkrat premagala Vlhovo kot Gisin (in vse druge
tekmovalke). A tudi Vlhova morda kmalu ne bo več imela končnice -ova,
če za to zaprosi ob poroki, prav tako pa lahko v rojstnem listu
določi, da ima njena hči moško obliko priimka. Torej imajo ženske že
možnost izbrati ali bodo "od nekoga last" ali ne.

Kot ženska, ki nosi čuden priimek, sem vesela, da se priimkov ob
ženskem imenu ne zapisuje s končnico -ova, kot slovenistko, lektorico
in novinarko pa bi me Godčeva in Sukičeva ne motili. Sama pa se raje
odločim za zapis imena in priimka, če je to le mogoče, saj je to
najboljša možnost: Torej Mikaela Shiffrin (je) premagala Michelle
Gisin.

Bolj pa me moti izraz dekle: Zbrali so se fantje in dekleta. Zakaj ne
punce? Lahko bi sicer uporabili tudi samostalnik ženskega spola in
rekli mladenke, ampak roko na srce, ta izraz ni v rabi ravno pogosto.
Kako je torej mogoče, da je najpogosteje zapisana knjižna beseda za
mlado žensko v srednjem spolu? To pa udari na mojo ženskost. Spominja
me namreč na besede srednjega spola s končnico -è, ki imajo negativen
prizvok: revšè,  babšè, počasnè in tudi fantè obstaja in označuje
nedoraslega fanta, medtem ko je dekle že doraslo, a običajno
neporočeno.

Zadnje čase opažam tudi vse bolj upoštevanje naravnega spola in tako
nastanejo povedi z mešanjem srednjega in ženskega spola: Najbolje
uvrščeno dekle je bila …

Dekle se je nasmehnilo, fant pa jo je prijel za roko. - ga je prijel -
ali jo je prijel? Gre slovenski jezik bolj proti temu, da bo dekle
spremenilo spol in postalo ženskega spola? Ali se bo v knjižni jezik
prebila punca?

Zanimivo bi bilo slišati še druga mnenja. Najlepša hvala.

Z upanjem, da bo punca kmalu izgubila pogovorni kvalifikator, vas lepo
pozdravljam.
Katja Cingerle

---

Od: Andrej Rozman <andrej.rozman.roza na gmail.com>
Date: V pon., 19. feb. 2024 ob 16:13
Subject: pa še enkrat godec sukič

Včerajšnji odgovor Petru Weissu sem napisal v nepotrebni naglici in se
opravičujem za nekaj zatipkanin, ki niso spremenile pomena in so
sporočale le mojo površnost. Bi pa želel k svojim dosedanjim argumentom
v zagovor nesklonljive rabe ženskih priimkov dodat še nekaj, kar sem
doslej, ko sem se zavzemal predvsem za strpnost do rabe, ki se mi zdi
samoumeven prispevek k spolno enakopravnejši slovenščini, spregledal.

Za razliko od češčine in slovenskih izjem v časih, ko je bilo to moderno
(iz češčine so naši jezikotvorni predniki pobrali marsikaj in tudi
Kristina Brenkova je bila občudovalka češke kulture), so v zborni in
knjižni slovenščini ženski priimki v svoji osnovni legi (tako v
dokumentih kot v vseh drugih navedbah) v nesklonljivi obliki, značilni
za tretjo žensko sklanjatev. Zato je takšna raba tudi takrat, kadar ob
njih ni imena ali naziva (profesorica, gospa) pravzaprav bolj logična
kot njihovo preoblikovanje v svojilno obliko.

Pri prav vseh ženskih priimkih, pri katerih se iz njihove osnovne
nesklonljive lege lahko tvori svojilna oblika, se lahko po istem ključu
tvori tudi pridevnik. Za moj jezikovni občutek pa sklop "Karmenino
stanovanje" ni nič manj nenavaden, a hkrati povsem jasen, kot
"Pogorelčina predavanja".

Ker razumem, da se v nasprotju z nami, ki jo zagovarjamo, nesklonljiva
raba ženskih priimkov zdi nekaterim neprimerna, ne vidim druge rešitve,
kot da smo eni do drugih strpni.

Andrej Rozman (Roza)

---

Od: Peter Kuhar <5er.kuhar na gmail.com>
Date: V pon., 19. feb. 2024 ob 18:55
Subject: Nekaj o češki praksi transliteracije priimkov v žensko
obliko, po kateri naj bi se tudi v slovenščini uveljavljal npr. tip
Kristina Brenkova ...

Šele v zadnjih letih je možno, da ženska lahko zahteva uporabo priimka
v nesklonljivi obliki. Na kratko povzemam
(https://prirucka.ujc.cas.cz/?id=700):

Izpeljava ženskih oblik iz moških priimkov, tako domačega kot tujega
izvora (npr. Novák - Nováková, White - Whiteová, Malý - Malá). Ali
Streissandová, Fordová itd.

Novela Zakona o matičnem registru, imenih in priimkih s spremembami,
ki velja od 1. januarja 2022, v 69. členu določa, da se "[p]ri vpisu
sklenitve zakonske zveze ali ustanovitve partnerske skupnosti lahko
priimek, ki se bo uporabljal po sklenitvi zakonske zveze ali
ustanovitvi partnerske skupnosti, na zahtevo ženske [...] vpiše v
matični register v moški obliki".

Lep pozdrav,
Peter Kuhar

P. S.: Ampak tovariš Engels je na Češkem Bedřich Engels.

===

Od: Smolej, Mojca <Mojca.Smolej na ff.uni-lj.si>
Date: V pon., 19. feb. 2024 ob 20:10
Subject: Izšla je nova številka Jezika in slovstva (letnik 68, št. 4).

V tematski številki, z naslovom Slovenski jezik – bazične,
kontrastivne in aplikativne raziskave,  svoje raziskave, analize in
razmišljanja predstavlja 26 jezikoslovk in jezikoslovcev. Številka je
prosto dostopna na
https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/issue/current

Razprave
- Hotimir Tivadar: Retorični vidik sodobne slovenščine in javnega
nastopanja v današnjem globalnem svetu s stališča sovražnega govora
- Monika Kalin Golob, Simon Krek, Tadeja Rozman, Marko Stabej in
Boštjan Udovič: Jeziki visokega šolstva 2012–2023: med
internacionalizacijo in skrbjo za slovenski jezik
- Agnes Pisanski Peterlin, Mojca Schlamberger Brezar in Tamara Mikolič
Južnič: Jezikovna krajina zavarovanih območij: odraz prevodne politike
v enojezičnem in večjezičnem diskurzu
- Damjan Popič in Matejka Grgič: Korpus lektoriranih slovenskih
besedil z območja italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja –
STIKit: zasnova, gradnja in izzivi
- Polona Gantar, Mija Bon, Magdalena Gapsa in Špela Arhar Holdt:
Šolar-Eval: evalvacijska množica za strojno popravljanje jezikovnih
napak v slovenskih besedilih
- Ada Gruntar Jermol in Mladen Rieger: Zmogljivost sodobnih spletnih
prevajalskih pripomočkov in njihova uporaba pri  izobraževanju
študentov prevajalstva
- Nataša Logar: Avtomatizmi – kolokacije
- Polona Gantar, Špela Arhar Holdt, Iztok Kosem in Simon Krek:
Sopomenke 2.0 in Kolokacije 2.0: novi koraki za slovenske odzivne
slovarje
- Saška Štumberger: Besedotvorna terminologija v slovenističnem jezikoslovju
- Mojca Smolej: Prostovoljna požarna straža: prispevek k zgodovini
oblikovanja slovenske terminologije
- Robert Grošelj: Prevajanje italijanskih izključevalnih odvisnikov v
slovenščino
- Tatjana Balažic Bulc: Avtorjeva prezenca v izvlečkih humanističnih
znanstvenih člankov v slovenščini in hrvaščini
- Ina Poteko in Marko Stabej: Bolj ali manj knjižno: problemi
jezikovne analize računalniško posredovane neformalne komunikacije
- Luka Horjak: Preliminarna raziskava izgovarjave slovenskih jezičnih
nezvočnikov z ultrazvočno napravo
- Haris Agović: Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče
rabe jezika v časopisih Delo in Die Welt

===

From: Loredana Umek <loredana.umek na gmail.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 19 Feb 2024 21:21:13 +0100
Subject: [Jezik na razpotju]

Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi na posvet Jezik na razpotju
in na okroglo mizo Slovenščina za jutri v Peterlinovo dvorano (Ul.
Donizetti 3) v petek, 23. februarja 2024, od 15.30 dalje.

V ospredju posveta in okrogle mize bo slovenski jezik na razpotju med
različnimi prepričanji, opredelitvami in izkušnjami. Uveljavljeni
raziskovalci bodo predstavili svojo strokovno misel o jeziku, se
ukvarjali z realnostjo slovenščine v sodobnosti in prihodnosti,
predvsem pa bodo skušali odgovoriti na vprašanje, kako ohranjati in
razvijati slovenščino v našem prostoru.

Program:
Vilma Purič: Jezik na razpotju med komunikacijo in samospoznanjem
Ivan Verč: Jezik, komunikacija in kultura
Matej Šekli: Standardizacija slovenskih zemljepisnih imen na Videmskem
Vesna Mikolič: Slovenščina v Italiji – od vse večjega zanimanja zanjo
do zaskrbljenosti pred njenim odpiranjem
Matejka Grgič: Človeški faktor in umetna inteligenca: prihodnost
slovenščine v Italiji

17.00 – 17.30 Odmor s pogostitvijo
17.30 Okrogla miza: Slovenščina za jutri: Igor Giacomini, Maja
Lapornik, Kristina Knez, Maja Melinc, Sanja Širec. Okroglo mizo vodi
Primož Sturman. Sledi diskusija.