[SlovLit] S(O)LOLIBRI -- Center-periferija -- Ime žage

[Miran Hladnik]

Od: Elena Cerkvenič <elenacerkvenic na gmail.com>
Date: V čet., 1. feb. 2024 ob 21:09
Subject: S(O)LOLIBRI, spletni festival slovenske literature v Italiji
(5. februar – 4. marec – 18. marec 2024)

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani – slovenistike na univerzah v Neaplju, Padovi,
Rimu, Trstu in Vidmu in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu
vabijo na spletni festival sodobne slovenske literature.

Prireditev, ki smo jo simbolično poimenovali S(O)LOLIBRI  (samo oz.
slovenske knjige), bo vsebovala tri literarna srečanja - 5. februarja,
4. ter 18. marca - ki jih bo med 18.00 in 19.00 uro mogoče spremljati
preko spleta.  Na njih bodo predstavljena nekaterih literarna dela, ki
so bila lani prevedena tudi v italijanščino: BESTIOLINE, VI SALUTO!
Sette tra le più belle fiabe di animali della Val Resia (Zverinice iz
Rezije: Sedem najlepših pravljic), FILIO NON È A CASA- (Filio ni doma)
Berte Bojetu in SLOVENOLOGIA (Slovenologija)  Noaha Charneya.

Literarne večere bodo moderirali italijanski študenti slovenščine,
osrednji gosti dogodkov pa bodo prevajalci prej omenjenih knjig v
italijanščino: Patrizia Raveggi in Daniel Ballestin (med drugim
nekdanji študent slovenščine na Università degli Studi di Trieste).
Pridružili se jim bodo tudi posebni gostje ter avtorji oz. uredniki
omenjenih knjižnih del.

Projekt je nastal z namenom, da bi se ne le italijanskim študentom
slovenščine, temveč tudi najširšemu italijanskemu občinstvu približala
dela sodobne slovenske literarne ustvarjalnosti. Pobuda zanj prihaja z
univerzitetnega okolja, pri čemer so močno angažirani tudi študenti z
univerz, na katerih se v Italiji lahko študira slovenščino. V vlogah
moderatorjev bodo tokrat nastopili: Laura Renesto (Università degli
Studi di Padova) ter Chiara Santambrogio in Leonardo Ungarini (oba
Università di Roma Sapienza). Namen enournih srečanj bo tako poleg
predstavitve samih literarnih del usmeriti nekoliko več pozornosti
tudi na vlogo in sposobnost prevajalca, da s svojim delom poustvarja v
tuje jezike zakodirane domišljijske svetove. Pri projektu sodelujejo
tudi založbe, pri katerih so izšle na S(O)LOLIBRI 2024 predstavljena
literarna dela: Založništvo tržaškega tiska (ZTT), Voland in
Beletrina.

Literarna srečanja med bodo potekali na predvidene dneve od 18.00 do
19.00 ure na https://uni-lj-si.zoom.us/meeting/register/tJIuc-qorz4jH9QI7RBX_mJa6sc12VQzxA6c

 ===

https://iupress.istanbul.edu.tr/en/journal/litera/article/the-centre-periphery-dichotomy-in-davor-spisics-vuk-na-snijegu-and-karin-peschkas-autolyse-wien-erzahlungen-vom-ende-and-its-turns-in-times-of-crisis
-- Marijana Mandić, Sonja Novak, Ljiljana Pıntarıć: The
Centre-Periphery Dichotomy in Davor Špišić’s Vuk na snijegu and Karin
Peschka’s Autolyse Wien. Erzählungen vom Ende and its Turns in Times
of Crisis. Litera: Journal of Language, Literature and Culture Studies
33/2 (2023). Academia.edu. Slavistična objava v carigrajskem
znanstvenem časopisu.

===

V veleblagovnicah te dni ponujajo več vrst motornih žag: čelilno,
zajeralno, dekupirno, potopno, vbodno, tračno, potezno, verižno ... Za
nekatere od njih sem moral pobrskati po slovarju. Čelilna žaga prihaja
od čeliti 'prižagovati les pravokotno na vzdolžno os' (SSKJ), nem.
Kappsäge, ang. mitter saw, rus. торцовочная пила. Zajeralna žaga
izhaja iz besede zajera 'poševno prižagana ploskev deske' (SSKJ), nem.
Gehrungssäge, češ. pokosová pila. Obe spadata med krožne žage.
Dekupirna žaga je isto kot drsna žaga (nem. Dekupiersäge, ang.
scrollsaw), namenjena je šnicljanju. Podobna sta ji vbodna žaga, ki
ima žagin list vpet samo na enem koncu, in tračna žaga (nem. Bandsäge)
s tekočim žaginim listom. Fino, da imamo za vse te vrste žag svoja
imena. -- miran