[SlovLit] Čistka na Harvardu -- Re: O drugačnosti v slikanicah -- Beseda leta je ujma, kretnja leta je solidarnost -- Osip Mandelštam

[Miran Hladnik]

Od: Kržišnik, Erika <Erika.Krzisnik na ff.uni-lj.si>
Date: V ned., 7. jan. 2024 ob 21:43
Subject: Re: Čistka na Harvardu

"Je kdo protestiral proti diskvalifikaciji ljudi, ki ne trobijo v
uradni vojnohujskaški rog?"
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008241.html)

Nisem zasledila, da bi kdo. Verjetno ni nihče.  Sem pa zdaj od tebe
izvedela, zakaj so pri predsednici univerze Harvard ravno tedaj našli
plagiatorstvo. Ne pa dva meseca prej ali dva meseca kasneje. Čudna so
pota sodobne znanstvene statistične preverbe originalnosti teksta.

Lp, Erika Kržišnik

===

Od: Pezdirc Bartol, Mateja <Mateja.PezdircBartol na ff.uni-lj.si>
Date: V tor., 9. jan. 2024 ob 11:35
Subject: Drugačnost (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008245.html)

Zahvaljujem se Andreju Zavrlu in Petru Weissu za odziv in se strinjam
z njunima komentarjema. Tudi sama uporabljam tako v članku kot
pogovoru izraz raznolikost kot nevtralen izraz in se zavedam potrebe
po vključujoči družbi, a v naslovu sem ohranila izraz drugačnost s
premislekom, najprej zato, ker se v otroški in mladinski književnosti
ta izraz uporablja za oznako motiva (npr. za  vse tiste, ki bodo
iskali v priročnikih za branje kakovostnih knjig to področje) in
drugič, ker se mi ne zdi ustrezno, da drugačnost razumemo zgolj kot
negativno, marsikdo si želi biti drugačen od povprečja, drugačen od
večine, ne nazadnje je že  sovica Oka ugotovila: »Nikoli si ne bi
mislila, da je dan tako lep.«

Lepe pozdrave
Mateja

---

From: Andrej Zavrl <andrej.zavrl na outlook.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 9 Jan 2024 13:04:47 +0000
Subject: Re: [SlovLit]   O drugačnosti v slikanicah

Raba izraza »drugačnost«, nad katerega sem se spravil, je precej
razširjena v književnosti, posebej otroški in mladinski (izraz
uporabljajo avtorice, avtorji sami in tisti, ki pišejo o njej), pa
tudi v drugih diskurzih, kadar je govor npr. o osebah, ki so
slabovidne, na avtističnem spektru, imajo težave v razvoju, so druge
rase ali vere kot mi, homoseksualne, transspolne itn. itn. itn.
(Deloma se to prekriva s t. i. »problemsko« književnostjo, kjer pa bi
se tudi morali vprašati, kaj natančno je problem, zakaj je to problem
in za koga je problem.)

Kaj sporočamo, kadar rečemo, da je npr. oseba, ki je gluha,
»drugačna«? Sam bi rekel, da izražamo zmotno politično korektnost in
pokroviteljstvo, posredno pa utrjujemo svoj privilegij, moč, normo,
normalnost, večvrednost, skratka svojo »nedrugačnost«. Zakaj ne bi
pojavov poimenovali s pravimi imeni (za to ne potrebujemo nobenih
posebnih/novih izrazov – zgoraj omenjena oseba je pač gluha)? Zakaj bi
vse te različne osebne okoliščine tlačili v nekakšno vseobsegajočo
amorfno gmoto »drugačnosti«, ki se zdi le variacija »nenormalnosti«
(verjetno se strinjamo, da je raba izraza »nenormalnost« – ali še
kakšnega hujšega, ki so se včasih množično uporabljali – v teh
kontekstih neprimerna, kar pa ne pomeni, da moramo besedo kar
izbrisali, saj je v drugih lahko povsem ustrezna)?

Če pa ne govorimo o osebnih okoliščinah posameznika, posameznice,
ampak opisujemo naravo in družbo na splošno, se strinjam z dr.
Weissom, da bi bil izraz raznolikost (ali pa še kakšen drug)
ustreznejši, saj ni tako izključujoč.

Lepo pozdravljam,
Andrej Zavrl

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
Date: Tue, 9 Jan 2024 14:47:32 +0100
Subject: Beseda leta 2023 je ujma, kretnja leta 2023 je solidarnost

Spoštovane in spoštovani, v Atriju ZRC se je danes točno opoldne
začela razglasitev besede leta, ki smo jo na ZRC SAZU tokrat izbirali
že osmič zapored. Beseda leta 2023 je ujma, kretnja leta 2023 - ki jo
izbira Društvo gluhih in naglušnih Slovenije - je solidarnost. Več o
izboru, prireditvi, glasovanju in tudi posnetek prireditve na povezavi
https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/beseda-leta-2023-je-ujma

===

From: Beletrina <info na beletrina.si>
To:   <slovlit na ijs.si>
Date: Tue,  9 Jan 2024 11:39:02 +0000
Subject: Beletrinin tedenski novičnik

Preberite ponatis Spominov Nadežde Mandelštam v prevodu Aleksandra
Skaze (https://beletrina.us18.list-manage.com/track/click?u=6c671b436c5d0de9e4d3ae4ff&id=c978a1307c&e=6e20ed8efd).
Nadežda Mandelštam (1899–1980) je bila ruska pisateljica in žena
pesnika Osipa Mandelštama (1891–1938), ki je umrl v stalinističnem
taborišču. Po moževi smrti leta 1938 se je Nadežda iz strahu, da je ne
bi pogoltnil gulag, potikala po zakotnih krajih vélikega imperija.
Spomine je začela pisati leta 1958 v mestu Tarusa.

Oglejte si novo epizodo Beletrine v živo, v kateri nadaljujemo s
predstavitvijo IV. letnika Klasične Beletrine. Tokrat je na vrsti
roman Salambô Gustava Flauberta. O delu se bosta pogovarjali avtorica
spremne besede Katarina Marinčič in Blažka Müller
(https://beletrina.us18.list-manage.com/track/click?u=6c671b436c5d0de9e4d3ae4ff&id=b15ec2a2b0&e=6e20ed8efd).