[SlovLit] Radoslav Dabo (1936--2023) -- Besede za žirovski slovar na Termanii -- Revija Slovenščina 2.0 o digitalnem jezikoslovju

[Miran Hladnik]

Od: Jožica Narat <jozica.narat na guest.arnes.si>
Date: V tor., 12. sep. 2023 ob 23:44
Subject: Radoslav Dabo

V petek, 8. 9., je v ptujski bolnišnici umrl prof. Radoslav Dabo (roj.
4. 10. 1936), prevajalec slovenske poezije v hrvaščino, pesnik in
urednik. Do upokojitve leta 1992 je bil zaposlen kot profesor novejše
hrvaške in srbske književnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V
hrvaški jezik je prevedel številne slovenske pesnike: Srečka Kosovela,
Edvarda Kocbeka, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Ivana Minattija, Petra
Semoliča, Cirila Zlobca, Gregorja Strnišo, Sašo Vegri, Majo Vidmar,
Svetlano Makarovič in druge. Leta 2003 mu je Društvo slovenskih
pisateljev podelilo Župančičevo listino - priznanje za izjemne dosežke
za prevajanje,  posredovanje in promocijo slovenske književnosti v
svetu. Poslednje bivališče bo našel v domači Novalji na otoku Pagu.

Jožica Narat

===

From: Milka Bokal <milka.bokal na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 13 Sep 2023 08:05:11 +0200
Subject:  Besede za žirovski slovar na Termanii

Pred tremi leti je bilo septembra na SlovLitu objavljeno, da je
Ljudmila Bokal izdala slovaropisno delo z naslovom Besede za žirovski
slovar. Tako rekoč natančno čez tri leta pa sporočamo, da je delo od
septembra letos dosegljivo tudi na spletnem slovarskem portalu
Termania v sklopu Narečni slovarji. Spomnimo: Besede za žirovski
slovar so predstopnja žirovskega narečnega slovarja. Zajetih je 2817
besed, ki jih ni  v SSKJ; med njimi so tudi tiste, ki imajo v
žirovskem govoru dodaten pomen. Gradivo obsega zapise žirovskega
govora in izpise iz leposlovne in obširne strokovne literature o
žirovskem območju. V obširnem slovaropisnem uvodu je pojasnjen
koncept, ki ga je mogoče navezati na druge narečne govore. Delo
obvešča tudi o pojavnosti obravnavanih besed na območjih, ki strokovne
narečne slovarje že imajo in so objavljeni na spletnem slovarskem
portalu Fran.si.

V predvidenem narečnem slovarju bodo tem besedam dodane pomenske
razlage. Omenjeno delo -- Besede za žirovski slovar je bilo opazno
tudi v strokovnih krogih.

===

Od: Darja Fišer <darja.fiser na gmail.com>
Date: V sre., 13. sep. 2023 ob 09:05
Subject: [SDJT-L] Obvestilo o izidu tematske številke revije
Slovenščina 2.0 o digitalnem jezikoslovju
To: <slovlit na ijs.si>

Dragi vsi, z veseljem sporočava, da je pravkar izšla tematska številka
revije Slovenščina 2.0 o digitalnem jezikoslovju, področju, ki se
posveča hitro rastočemu interdisciplinarnemu področju raziskav na
stičišču tradicionalnega jezikoslovja, informacijskih tehnologij in
družboslovnih ved. V ospredju digitalnojezikoslovnih raziskav je
ohranjanje, analiza in uporaba jezikovnih podatkov, digitalnih
artefaktov z jezikom kot nosilcem medčloveškega sporazumevanja.
Digitalno jezikoslovje tako pri nas kot po svetu postaja vse
pomembnejše ne samo v akademskih in izobraževalnih krogih, temveč tudi
v javnem in zasebnem sektorju, ki za uspešno delovanje v sodobni
družbi in gospodarstvu vse bolj potrebujeta strokovnjake, vešče
upravljanja z digitalnimi jezikovnimi podatki.

Tematska številka vsebuje enajst prispevkov slovenskih in tujih
avtorjev, ki so bili v krajši in bolj omejeni obliki najprej
predstavljeni na konferenci Jezikovne tehnologije in digitalna
humanistika leta 2022. Prvi sklop prinaša pester nabor raziskovalnih
vprašanj z različnih znanstvenih ved, od jezikoslovja in prevodoslovja
pa vse do literarnih ved in zgodovinopisja, ki se jih avtorji lotevajo
s korpusnim pristopom, drugi pa združuje prispevke, ki predstavljajo
gradnjo eno- in večjezičnih jezikovnih virov in tehnologij za različne
naloge. V pričujoči številki opazimo pomembno širitev korpusnega
pristopa na vede izven jezikoslovja, ki pri svojem delu prav tako
izhajajo iz pretežno besedilnih podatkov, ter razvoj vse bolj
specializiranih jezikovnih virov in tehnologij. Oba premika nakazujeta
na dozorevanje in razmah področja v Sloveniji v zadnjih nekaj letih. Z
vstopom v obdobje, v katerem se metode umetne inteligence povsod po
svetu intenzivno uveljavljajo v praktično vseh znanstvenih
disciplinah, pa tudi v našem vsakdanjem življenju, bo pomen
zanesljivih in visoko kakovostnih jezikovnih virov, preverljivih
jezikovnih tehnologij ter čezdisciplinski prenos metodološkega znanja
samo še naraščal, zato je ključno, da skupnosti zagotovimo ustrezno
raziskovalnoinfrastrukturno podporo in izobraževalni okvir.

Urednika posebne številke se iskreno zahvaljujeva avtorjem,
recenzentom in celotni ekipi revije za njihovo predano delo in
prijetno sodelovanje.

Tematska številka je v odprtem in prostem dostopu objavljena na tej
povezavi: https://doi.org/10.4312/slo2.0.2023.1

Lep pozdrav,
Darja Fišer in Tomaž Erjavec
Gostujoča urednika