[SlovLit] Beseda leta 2023 -- Re: O žanrski literaturi -- Re: Naj ga vrag pocitra -- 40 let sem delal

[Miran Hladnik]

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
Date: Thu, 21 Dec 2023 12:07:38 +0100
Subject: Znane so kandidatke za besedo leta 2023

Spoštovane in spoštovani! Komisija, sestavljena iz predstavnikov ZRC
SAZU, ZDGNS in portala MMC, je izbrala 11 kandidatk za besedo leta
(11. je Delova beseda leta). Več o izbranih besedah na naši spletni
strani, glasovanje bo omogočeno že danes in bo trajalo do 9. januarja,
ko bomo razglasili besedo in kretnjo leta 2023.

https://www.zrc-sazu.si/sl/novice/znane-so-kandidatke-za-besedo-leta-2023

Agata Tomažič, PRR – promocija raziskovalnih rezultatov

===

Od: Bjelčevič, Aleksander <Aleksander.Bjelcevic na ff.uni-lj.si>
Date: V čet., 21. dec. 2023 ob 11:16
Subject: Re: [SlovLit] O žanrski literaturi
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008232.html)

"Žanri v resnici ne obstajajo, obstajata le dobra in slaba
literatura". To je 200 let stara krilatica, ki jo izgovarjajo predvsem
pisatelji sami. Podobne krilatice so še, da pesnik vse življenje piše
eno samo pesem; pa da dobremu besedilu ni kaj odvzeti ali dodati ...
Kaj vem, zakaj se tako očitne resnice negirajo, žanri so pač fakt:
Jurij Kozjak je povsem druge vrste povest kot Sosedov sin, Oštrigeca
je druga sorta kot Zrna od frmentona, Tito, amor mio je tretja sorta
napram prejšnjima, Jezero je četrta sorta, Veščec peta, V 80 dneh
okoli sveta šesta in tako do petdesete sorte. Samoumevno pa je, da
posamezni teksti pripadajo različnim žanrom; in da so med
tipičnimi/paradigmatskimi primeri žanrov razlike jasne, med robnimi pa
ne. In tako dalje. Ko gremo v knjižnico po roman, gremo največkrat po
določen žanr in redkeje po kar nek dober roman; gremo pa po dober
primerek žanra, kvaliteta je torej sekundarna motivacija - čemu
negirati to vsem očitno dejstvo? Kategoriziranje = predalčkanje sveta
je za preživetje živalskih vrst nujno, če ne bi razlikoval med nafto
in Cocacolo, bi umrl; prav nobene škode pa ni, če ne razlikujem med
dobro in slabo colo, dobro in slabo polento, dobrim in slabim romanom.

Aleš Bjelčevič

===

From: Michael Reichmayr <michael.reichmayr na sfu.ac.at>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 21 Dec 2023 12:14:00 +0100
Subject: pocirati - pocitrati [re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008227.html in sledeče]

Dragi Miran, ne vidim nobene prave povezave med pocirati in pocitrati.
Prvo bi morda lahko izviralo iz nemškega "ziehen" (tukaj v pomenu
'mitziehen, mitreißen'), drugo pa je ev. v zvezi z nemškim glagolom
"zittern" (in posledično tudi z inštrumentom Zither - citre).

Lep pozdrav, Michael Reichmayr

---

Ojej, dragi Michael, zdaj šele vidim, da sem se zatipkal in napisal
pocirati namesto pocitrati, se opravičujem.

Ko smo že pri besedi pocirati: v današnji slovenščini je ni več,
mlajši verjetno ne bodo prepoznali niti njene krajše oblike cirati
'krasiti, lepotičiti' (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=cirati).
Kriva pa je zanjo spet nemščina: zieren 'krasiti'
(https://de.wiktionary.org/wiki/zieren). -- miran

===

Od: Slovenski gledališki inštitut <slogi na slogi.si>
Date: V čet., 21. dec. 2023 ob 11:45
Subject: 40 LET SEM DELAL, Iz naših zbirk: Hlapec Jernej – od Cankarja
do Skrbinška in Delaka, nova e-razstava

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) je v sodelovanju z Akademijo za
gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT)
konec leta 2022 pripravil razstavo 40 let sem delal. Iz naših zbirk:
Hlapec Jernej – od Cankarja do Skrbinška in Delaka; na ogled je bila v
prostorih SLOGI, junija letos pa je v okviru Festivala Borštnikovo
srečanje gostovala še v Univerzitetni knjižnici Maribor. Avtorja
razstave dr. Aldo Milohnić (UL AGRFT) in mag. Tea Rogelj (SLOGI) sta
se posvetila najpomembnejšima dramatizacijama Cankarjeve povesti
Hlapec Jernej in njegova pravica (gre za najbolj prevajano delo Ivana
Cankarja, ki je spodbudilo – in še spodbuja – številne priredbe za
gledališče, opero, zborovsko glasbo, radio, film, televizijo, v
novejšem času tudi strip): prvo je pred dobrimi sto leti (1922)
napisal vsestranski gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek, drugo pred
dobrimi devetdesetimi leti (1932) avantgardist Ferdo Delak.

Na razstavi so bila na ogled izbrana gradiva iz zbirk Slovenskega
gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja (tipkopisi in knjižne
izdaje dramatizacij, scenske skice, skice za projekcije, lepaki,
gledališki listi, fotografije uprizoritev …), ki so pospremila
številne postavitve Skrbinškovih in Delakovih priredb Hlapca Jerneja.
V želji, da bi zbrano in raziskano gradivo ostalo zlahka dostopno, smo
ga digitalizirali in ustvarili virtualno različico razstave, dostopno
na museums.si (https://museu.ms/dvex?id=950&template=4&pLanguage=sl)
in sigledal.org
(https://repertoar.sigledal.org/razstava/4o-let-sem-delal-iz-nasih-zbirk-hlapec-jernej-od-od-cankarja-do-skrbinska-in-delaka),
povezavo nanjo pa najdete tudi na naši spletni strani.