[SlovLit] O Lili Novy -- Potrčev simpozij na Ptuju -- Anton Aškerc in Božena Orožen v Celju

[Miran Hladnik]

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Tue, 24 Oct 2023 12:35:25 +0200
Subject: se še kar dogaja

V torek, 24. 10. 023 ob 19.00 bo v Musilovi hiši literature v Celovcu
(Bahnhofstr. 50) predstavitev nemško-slovenske knjige Lili Novy. Durch
die Zeit / Skozi čas – Staroavstrijka in pisateljica (izd. Tatjana
Gregoritsch); v knjigi so objavljene tudi pesmi, ki jih je prevedla
Ivana Kampuš. Bogat nabor slikovnega, dokumentarnega in pesniškega
gradiva dopolnjujejo prispevki Janka Ferka in Lada Jakše, ki bo
poskrbel za glasbeno spremljavo večera (znani slovenski video in
glasbeni umetnik je tudi član našega ljubljanskega Kluba).  Knjižno
multimedijsko predstavitev z glasbo Lada Jakše bosta Celovška
Mohorjeva založba v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom v
Ljubljani ponovila še v četrtek, 9. 11. 2023 ob 20.00 v ljubljanskem
Cankarjevem domu.

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 24 Oct 2023 15:10:16 +0200
Subject: Potrčev simpozij na Ptuju

Spoštovani, letos mineva 110 let, kar se je v Štukih pri Ptuju rodil
slovenski pisatelj in dramatik Ivan Potrč, ki je svojo življenjsko pot
sklenil leta 1993 v Ljubljani. Ob obeh okroglih obletnicah,
110-letnici pisateljevega rojstva in 30. obletnici njegove smrti, ki
se jima pridružuje še 30-letnica poimenovanja ptujske knjižnice po tem
literarnem ustvarjalcu, so Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Oddelek za
slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v
Mariboru (vodja simpozija prof. dr. Jožica Čeh Steger) ter Slavistično
društvo Maribor v četrtek, 19. oktobra 2023, v Razstavišču Knjižnice
Ivana Potrča Ptuj organizirali simpozij Potrčev literarni opus med
intimo in zgodovino, na katerem je nastopilo štirinajst referentov in
referentk, uvodoma pa je svoje spomine na očeta predstavila
pisateljeva hči, arhitektka in kiparka Marjetica Potrč.

Sledila je bralna uprizoritev Potrčeve drame Kreflova kmetija (osem
prizorov), ki so jo izvedli dijaki umetniškega oddelka Gimnazije Ptuj,
pripravili pa pod vodstvom mentorice Ajde Valcl in mentorja Tadeja
Toša.

V prvem delu simpozija smo z referati nastopile: Božena Kmetec -
Friedl: Novi donaciji Potrčeve zapuščine v Knjižnici Ivana Potrča
Ptuj, Jožica Čeh Steger: O krivičnem svetu in prekletstvu zemlje v
Potrčevi drami Kreflova kmetija, Vladka Tucovič Sturman:
Jezikovnoslogovne značilnosti in narodopisne prvine v Potrčevi dramski
trilogiji o Kreflih, Darja Plajnšek: Ivan Potrč kot dijak ‒ iz
ohranjene korespondence o oblikovanju življenjskega nazora in prvih
korakih v slovenski literarni prostor in Branislava Vičar: Potrčev
roman Zločin in njegov politični kontekst.

V popoldanskem delu pa so svoje referate predstavili: Blanka Bošnjak:
Literarno obzorje Ivan Potrča z vidika njegove književne esejistike,
Irena Stramljič Breznik: O nekaterih leksikoloških posebnostih v
Potrčevi zbirki novel Onkraj zarje, Melani Potrč: Ženski liki v
Potrčevih novelah po letu 1945, Gregor Korošec, Anja Ogrizek, Sanja
Selinšek: Literarna krajina v Potrčevi kratki prozi, Renata Debeljak:
Variantnost Potrčeve »kočarske« proze in Alenka Valh Lopert z Melito
Zemljak Jontes: Govorna uresničitev dialogov v filmu Svet na Kajžarju
‒ po motivih iz Potrčeve istoimenske povesti Svet na Kajžarju.

V ptujski knjižnici med drugimi hranijo del zapuščine Ivana Potrča, ki
sta jo knjižnici podarila pisateljeva otroka, filozof dr. Matjaž Potrč
in umetnica Marjetica Potrč, prav tako pa tudi del zapuščine njune
matere in pisateljeve soproge, pisateljice Branke Jurca (1914–1999),
katere 110-letnico rojstva bo obeležena naslednje leto.

Več informacij o zapuščini:
https://www.knjiznica-ptuj.si/knjizne-dragocenosti/osebne-zapuscine/

Vladka Tucovič Sturman

===

From: "Urh Ferlež  ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 24 Oct 2023 23:48:26 +0200
Subject: Slavistično iz Celja

Včeraj, 24. 10. 2023, so na I. gimnaziji v Celju odkrili spomenik
Antonu Aškercu, ki je bil svojčas dijak te šole. Prireditve sta se
udeležila tudi pesnikov pranečak in gruzijski veleposlanik v
Sloveniji. Zakaj prav gruzijski? Aškerc je Gruzijo obiskal in se
zagledal v eno od tamkajšnjih deklet, posvetil ji je pesem Gruzinki,
ki jo ob tej priložnosti postavljam na Wikivir
(https://sl.wikisource.org/wiki/Iz_popotnega_dnevnika). Pesem je del
večje skupine, naslovljene Iz popotnega dnevnika, ki še kliče po tem,
da jo nekdo na wikije prestavi v celoti. Avtor spomenika je Oleg
Ambartsumya, ogledate si ga lahko tukaj
(https://slosolar.si/aktualno/na-i-gimnaziji-celje-odkrili-doprsni-kip-antona-askerca/).

Isti dan sem na šolo pripeljal nekaj škatel predvsem ruskih knjig, ki
jih je šoli in bodočim učencem ruskega jezika podarila nekdanja
profesorica na I. gimnaziji Božena Orožen. Gospa, ki je legenda
celjskih domoznanstva, šolstva in slavistike, bo v letošnjem letu
praznovala častitljivih 94 let. Ker po mojem občutku njeno delo
zaenkrat še ni bilo ustrezno ovrednoteno (za začetek je v Cobissu
podpisana pod več kot sto enot), prav tako ni nihče uspel ustvariti
kakega daljšega zapisa o njenem življenju, bo v okviru letošnjega
projekta Mladi za Celje to storila celjska dijakinja Mia Strašek in to
popravila. Kdo ve, morda bo čez deset ali dvajset let gimnazija dobila
še kakšen spomenik ... prijazen pozdrav vsem, Urh