[SlovLit] Poklon Igu Grudnu -- Jezikovna občutljivost učiteljev -- Z dunajske slavistike

[Miran Hladnik]

From: Gabriel Milic <milicgabriel na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 9 Oct 2023 14:04:30 +0200
Subject: Predstava Človek je povsod - Poklon Igu Grudnu

Vabimo vas na predstavo Človek, človek je povsod – Poklon Igu Grudnu,
ki bo v nedeljo, 15. oktobra, ob 17. uri, v Kulturnem domu Igo Gruden
(Nabrežina 89). Vabljeni ste, da v novi luči prisluhnete pripovedi, ki
bo sestavljena iz Grudnovih pesmi, v katerih vedno znova prepoznavamo
globoko humanistično vrednost, in to v izvirni multimedijski obliki.
Poleg recitatorjev sodelujejo šolarji Osnovne šole Virgila Ščeka in
Nižje srednje šole Iga Grudna iz Nabrežine, DPZ Igo Gruden, Vokalne
skupine Vihar in Baletne skupine Relevè. Za scenarij, režijo in
mentorstvo šolarjem je poskrbela Kristina K. Mihelj. Dogodek se uvršča
v program projekta Na brežini besede, ki ga je podprla Avtonomna
dežela Furlanija – Julijska krajina, v sklopu razpisa Ovrednotenje
humanistične kulture. Nastal je v sodelovanju s partnerji Teatro La
Contrada, Kinoatelje, VEŠ Nabrežina in Casa C.A.V.E. ter s podporo
Občine Devin Nabrežina, Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po
svetu, ZKB Trst Gorica, Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenske
prosvete in USCI FVG.

Lep pozdrav,
upravni odbor SKD Igo Gruden

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 10. okt. 2023 ob 08:00
Subject: LK, 16. oktober

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1232.
sestanek v ponedeljek, 16. oktobra, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bo izr. prof. dr. Nataša
Pirih Svetina, Oddelek za slovenistiko FF UL. Naslov predavanja:
Pogled na jezikovno občutljivost učiteljev: Predstavitev projekta
ECML.

V letih 2022 in 2023 je v okviru Evropskega centra za moderne jezike v
Gradcu potekal projekt z naslovom Building blocks for planning
language-sensitive teacher education ali po slovensko: Gradniki za
načrtovanje jezikovno občutljivega izobraževanja učiteljev. V
prispevku v okviru Lingvističnega krožka bo na kratko predstavljen
koncept jezikovne občutljivosti in njegove implikacije za
izobraževanje ter rezultati projekta – to je šest izdelanih gradnikov
oz. modulov, ki naj bi bili v pomoč pri načrtovanju jezikovno
občutljivega izobraževanja učiteljev vseh stopenj, tako predmetnih kot
jezikovnih. Predavateljica, izr. prof. dr. Nataša Pirih Svetina,
zaposlena na Oddelku za slovenistiko FF UL, je bila članica projektne
ekipe omenjenega projekta.

Vabljeni tudi študentje.
Chikako Shigemori Bučar

===

From: "Jernej Ključevšek" <jernej.kljucevsek na univie.ac.at>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 10 Oct 2023 09:42:29 +0200
Subject: Predavanje in odprtje razstave na dunajski slavistiki | 12.
oktober 2023 ob 15:00 in 17:00

Vljudno vabljeni na predavanje izr. prof. dr. Mateja Šeklija (FF UL,
ISJFR SAZU) z naslovom Rezijanščina: narečje ali jezik?, ki bo v
četrtek, 12. oktobra 2023, ob 15:00 na Inštitutu za slavistiko
Univerze na Dunaju (1090 Wien, AAKH Hof 3, Spitalgasse 2–4) v
predavalnici 4. Isto predavanje bo potekalo tudi 19. oktobra 2023 ob
10:00 na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu.

O predavanju: Ponekod v tujejezični jezikoslovni literaturi -- in
sicer predvsem v tisti, ki na členitev jezikovne raznolikosti gleda
izključno s sociolingvističnega vidika -- se pojavljajo trditve, da
rezijanščina v dolini Rezije v Furlaniji (Italija) ni slovensko
narečje, temveč samostojen slovanski mikrojezik. V predavanju se bo
zato odgovorilo na vprašanje, ali je rezijanščina narečje ali jezik. S
stališča svoje genealogije je rezijanščina nedvomno severno slovensko
narečje, ki se je v srednjem veku oblikovalo vzporedno s poznejšimi
koroškimi slovenskimi narečji, zaradi mlajših jezikovnih sprememb, ki
določajo njegov sedanji »slušni vtis«, pa se uvršča v primorsko
narečno skupino. Ob tako rekoč skoraj popolni odsotnosti knjižne
slovenščine v javnem življenju v preteklosti (ločenost od kulturnih
procesov osrednjeslovenskega prostora) in sedanjosti (samo delno
izvajanje zaščitne zakonodaje za slovensko zgodovinsko jezikovno
manjšino v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki velja tudi za
območje Občine Rezija) se v Reziji na podlagi rezijanskega narečja
oblikuje t. i. rezijanski knjižni/standardni mikrojezik.

Ob 17:00 (12. oktobra) pa bo v predavalnici 1 dunajske slavistike
odprtje razstave Rezijanske pravljice v upodobitvah študentov
ilustracije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v
Ljubljani. Likovni projekt je navdihnila 50. obletnica antologije
priljubljenih živalskih pravljic iz rezijanskega ustnega izročila
Zverinice iz Rezije, ki jih je zbral in zapisal akad. dr. Milko
Matičetov. Pravljice predstavljajo rezijansko, slovensko in svetovno
kulturno dediščino, zapisane pa so v rezijanskem narečju. Med mladimi
in širšo javnostjo so postale zelo popularne ob izidu antologije z
naslovom Zverinice iz Rezije (60 pravljic), ki je izšla leta 1973 z
ilustracijami Ančke Gošnik Godec.

Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje so se obletnici
poklonili z likovnim projektom, v katerem je sodelovalo devet študentk
in študentov 1. stopnje študija na smeri Ilustracija. Pod mentorstvom
doc. Suzi Bricelj (ALUO UL) in v sodelovanju s prof. dr. Mileno Milevo
Blažić (PEF UL) so študenti izbrali pravljice: Rusica pregnala
grdinico iz lisičje hišice, Bogata osojska in uboga njivaška mišica,
Prasiček ni hotel sam domu in Nevihta na plani. Vsak študent je
ustvaril serijo štirih ilustracij za izbrano pravljico v poljubni
likovni tehniki. Na razstavi prikazujemo izbor iz celotne serije.
Ilustracije so nastale v sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev –
Humanistika, to si ti! Na otvoritvi razstave bo o likovnih delih
spregovorila mentorica doc. Suzi Bricelj, pravljice pa bosta
predstavili kustosinja in pripovedovalka Luigia Negro ter prof. dr.
Milena Mileva Blažić.

V sodelovanju z Inštitutom za slavistiko Univerze na Dunaju, Akademijo
za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, Filozofsko
fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom za slovenski jezik Frana
Ramovša ZRC SAZU, Kulturnim društvom Muzej rezijanskih ljudi,
Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, SKICO: Slovenskim
kulturno-informacijskim centrom v Avstriji.

Vabljeni!