[SlovLit] PK o UI -- Razpis MK za promocijo jezika -- Lidija Arizankovska -- Evropski dan jezikov v Rimu in Neaplju
Miran Hladnik
hladnikmiran na gmail.com
Pon Okt 2 23:03:54 CEST 2023
https://www.dhhumanist.org/volume/37/236/ -- poziv za referate na temo
estetske, materialne in teoretične oblike UI na letni konferenci
ameriškega združenja za primerjalno književnost, ki bo 14.--17. marca
2024 v Montrealu.
===
From: Irena Grahek <Irena.Grahek na gov.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 2 Oct 2023 10:19:35 +0000
Subject: Razpis MK za promocijo jezika
Spoštovani, obveščamo vas, da je objavljen nov razpis za
(so)financiranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju
in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji. Več na
https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/javni-razpis-za-sofinanciranje-projektov-namenjenih-predstavljanju-uveljavljanju-in-razvoju-slovenskega-jezika-ter-njegovi-promociji-v-letu-2024/
Služba za slovenski jezik
===
From: "Društvo slovenskih pisateljev" <obvestila na drustvo-dsp.si>
To: <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Mon, 2 Oct 2023 11:05:41 +0000
Subject: Prevajalsko-pisateljski dvogovor: LIDIJA ARIZANKOVSKA in
ANDREJ BLATNIK, 5. oktober 2023, 18:00, dvorana DSP, Tomšičeva 12,
Ljubljana
V sklopu rezidenčnega programa za tuje posrednike se bo s prevajalko
dr. Lidijo Arizankovsko pogovarjal dr. Andrej Blatnik.
Lidija Arizankovska se se je rodila 28.10.1966 v Skopju. Diplomirala
je leta 1989 na Oddelku za makedonski jezik in južnoslovanske jezike
na Filološki fakulteti »Blaže Koneski« na Univerzi »Sv. Kiril i
Metodij« v Skopju. Na isti fakulteti je leta 1991 končala podiplomski
študij in opravila podiplomsko specializacijo s področja slovenskega
jezik leta 1991-1992 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani,
Republika Slovenija, pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Toporišiča. Leta
1996 je magistrirala na temo Funkcionalna obremenitev podedovanih
slovanskih pripon za nomina agentis v makedonskem in slovenskem jeziku
(s posebnim poudarkom na pripono * -tel´ь v ozadju izofunkcionalnih
pripon). Leta 2001 je doktorirala na temo Iz semantike in skladnje del
slovenskih in makedonskih členkov (še, že, samo, le, celo; ušte,
vekje, samo, duri (i)) na Filološki fakulteti Blaže Koneski Univerze
Sv. Kiril i Metodij v Skopju. Bila je gostujoča profesorica na
Filozofski fakulteti v Ljubljani (2004, 2006, 2008, 2009); na
Pedagoški in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru (2004, 2009) in
na Inštitutu za slavistiko Univerze Karl-Franz v Gradcu, Avstrija
(2006, 2007, 2010); ter gostja Foruma slovanskih kultur (2013, 2015),
Ljubljana, Republika Slovenija.
Prejemnica več uglednih priznanj: Priznanje in zahvala Republike
Slovenije, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu za dvajsetletno poučevanje slovenskega jezika na
univerzitetni ravni in vsesplošen prispevek k promociji slovenskega
jezika in kulture v Makedoniji (2010).
Toporišičevo priznanje za izjemne raziskovalne in pedagoške dosežke na
vseh stopnjah izobraževanja ter izkazano večdesetletno sodelovanje in
krepitev sodelovanja med ustanovami oziroma posamezniki, Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko s Centrom za
slovenščino kot drugi in tuji jezik (2022).
Vstop je prost. Vljudno vabljene in vabljeni!
===
From: "Pirc, Sanja" <Sanja.Pirc na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>, "'Silektornet na list.arnes.si'"
<silektornet na list.arnes.si>
Date: Mon, 2 Oct 2023 09:41:15 +0000
Subject: Praznovanje evropskega dneva jezikov v Rimu in Neaplju
RIM, 24. septembra 2023 – »È SEMPRE L’ORA DI IMPARARE LO SLOVENO«.
Dogodka, ki je nastal v sodelovanju z Evropsko komisijo v Rimu, se je
v Museo dei bambini-EXPLORA od 9.00 do 19.00 udeležilo 510 odraslih in
453 otrok. Tema letošnjega praznovanja dneva evropskih jezikov v Rimu
je bila knjižno delo ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, naloga posamezne države
pa je bila v zvezi s tem pripraviti 45-minutne predstavitve svojega
jezika za otroke, stare od 3 do 11 let. Namen in cilj naših
aktivnosti je bil, da se otroci spoznavajo s tujim jezikom in kulturo
na igriv in zabaven način. Za slovenščino sem tako izbrala 16 besed,
ki so značilne za zgodbo o Alice. Na naši ustvarjalni delavnici smo se
jih učili s pomočjo dveh družabnih iger (v ta namen sem naredila
kartice za Spomin in igralne karte Črni Peter), ob tem pa so lahko
otroci še reševali zabavno križanko ter se podali na lov za skritimi
besedami. Za starejše pa sem dodatno pripravila še 10 zabavnih nalog z
miselnimi besednimi igrami, ki se nanašajo na podobnosti oz. razlike
med slovenščino in italijanščino. Med igro smo v našem ustvarjalnem
kotičku hkrati tudi poslušali oziroma občasno tudi sami na glas kaj
prebrali iz Aličine knjige v slovenščini, ki nas je ves dan spremljala
s televizijskega ekrana.
Starše, ki se niso igrali z nami, pa smo na naši stojnici zaposlili z
gradivom o promociji branja: na Javni agenciji za knjigo v Ljubljani
sem namreč dobila v ta namen precej promocijskega materiala o akciji
Slovenija bere ter o slovenski bralni znački (na srečo tudi vse v
italijanščini). Celodnevno dejavnost sva izvedli skupaj z novo
profesorico slovenščine na Sapienzi prof. dr. Anno Bodrovo. Projekt pa
smo izpeljali pod okriljem in v tesnem sodelovanju z Veleposlaništvom
RS v Rimu, ki je med drugim tudi pokrilo stroške tiskanja in kopiranja
materialov.
NEAPELJ, 27. in 28. septembra 2023 - FESTIVAL JEZIKOV: Univerza
L'Orientale je pripravila 2-dnevni festival jezikov. Odlikoval ga je
izjemno bogat in domiseln program, slovenščina pa je bila na tem
jezikovnem vrtiljaku zastopana kar trikrat (v sekcijah Zanimive godbe
o nacionalnih himnah in Ljudski literarni junaki, poleg tega pa še v
klasični 45-minutni predstavitvi). Dogodka se je na povabilo
organizatorja udeležila tudi predstavnica Veleposlaništva v Rimu ga.
Tina Kokalj.
Dodatne informacije o seznamu SlovLit