[SlovLit] Efemera -- Žrtev razmer -- Re: Slovenska rusistika in ruska slovenistika

[Miran Hladnik]

V SSKJ je pridevnik efemeren
(https://fran.si/iskanje?View=1&Query=efemeren 'kratkotrajen'), ni pa
še termina efemera (ang. ephemera, A.Word.A.Day 24. 8. 2023,
https://wordsmith.org/words/ephemera.html), ki v več jezikih označuje
drobni oz. akcidenčni tisk
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Drobni_tisk). -- mh

===

Poizvedovanje Irene Selišnik po daljši feljtonski pripovedi Žrtev
razmer ali Zapiski kranjskega kaplana, ki se je v Slovenskem narodu
leta 1903 tik pred zadnjim, 22. poglavjem, končala s cenzuro in
zaplembo, me je nagovorilo za popravke in dopolnila informacij o tej
publikaciji. Cobiss pozna samo zadnjega od štirih ameriških natisov
knjige s tem naslovom iz 1930. let
(https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/10389153#full).  Geslo
Miroslav Malovrh, ki ga je za SBL napisal Avgust Pirjevec, trdi, da
gre za delo Miroslava Malovrha, tako smo ga opisali tudi na Wikiviru
(https://sl.wikisource.org/wiki/Feljtonski_roman ,
https://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDrtev_razmer_(Miroslav_Malovrh)).
Do danes je bil na Wikiviru brez zadnjega poglavja, ki je pri objavi v
Slovenskem narodu umanjkalo, zdaj sem mu iz necenzuriranega ponatisa v
ameriškem časopisu Glas svobode (1903), kjer so ponatisnili tudi druge
Malovrhove romane, dodal še tega. Popravljam svoj lapsus v Začetkih
slovenskega feljtonskega romana
(https://www.academia.edu/4967174/Za%C4%8Detki_slovenskega_feljtonskega_romana_Slovene_roman_feuilleton_),
da je ponatis izšel v Glasu naroda. Slovenskega leposlovja v Glasu
svobode (1902--1928) doslej še nismo izpisali. dLib razkrije, da so
knjigo o spolni pokvarjenosti in gospodarski kriminaliteti domače
duhovščine in kranjskega duhovnika, ki konča s samomorom, prodajali v
ZDA od leta 1904 dalje za 25 centov. Čez desetletje (1913) je Fran
Detela v Domu in svetu priobčil tekst z enakim naslovom; nisem
preverjal, ali naslov referira na Malovrhovega. Leta 1913 je bil
Malovrh na Smrekarjevi karikaturi Slovenski literati upodobljen med 14
osrednjimi slovenskimi književniki
(https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Hinko_Smrekar_-_Slovenski_literati.jpg).
-- miran

===

From: "Čibej, Jaka" <Jaka.Cibej na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 23 Aug 2023 19:40:04 +0000
Subject: Slovenska rusistika in ruska slovenistika (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008125.html in prej)

Pozdravljeni, ker sam uradno nisem niti rusist niti slovenist, se v
debato o rusistiki do zdaj nisem vtikal, bi pa rad pripisal nekaj na
izjavo prof. Tivadarja: "da je v trenutnih razmerah celo na
univerzitetni ravni kakovosten dialog zelo težak, če ne celo nemogoč.
Hitro te popredalčkajo, da si za ene ali za druge, vmesne poti
praktično ni." Jasna stališča in kakovosten dialog se po mojem mnenju
ne izključujejo. Jaz se z veseljem zelo jasno popredalčkam kar sam
(podpiram Ukrajino, tako kot podpiram Gruzijo in Moldavijo, in sem
izrecno proti militarističnemu prisvajanju ozemlja na območjih
mednarodno priznanih držav, čemur pa smo – naj spomnim – s strani
Ruske federacije priča že od njenega začetka, ne le od lanskega leta
naprej ali pa za časa Putinove vladavine), a to ne pomeni, da bom
kategorično ignoriral vse ruske glasove, bi pa od njih glede na
grozovite okoliščine pričakoval vsaj nekaj kritične samorefleksije o
stanju njihove kulture, odnosu do Evrope in drugih narodov, pri
promociji pa kaj več kot le »ruska kultura je starodavna in krasna;
nekdaj smo bili zelo povezani«. Kolikor mi je znano, se v celotni
debati do zdaj ni oglasil niti eden od ruskih slovenistov/slovenistk
(niti tisti, ki naj bi bili na varnem v Evropi), čeprav je debata
namenjena tudi njim; menim pa, da bi prav oni morali biti glavni pri
ohranjanju stikov med našima kulturama [...]

Mislite, da ima taka zunanja politika (zlasti v kombinaciji s
kulturniškim molkom) ugoden učinek na to, kako ljudje ocenjujemo njih,
njihovo kulturo in jezik, ki ga govorijo? Upad zanimanja za ruščino
obžalujem, ker je jasno, da niti ruščina niti Rusija ne glede na izid
vojne ne bosta izginili z obličja planeta (pa tudi Ukrajina in
Belorusija ne, ker ruščina ni le jezik Rusije), tako kot se to ni
zgodilo z nemščino ali italijanščino po drugi svetovni vojni. Že
naštete izjave v slogu »zakaj študiraš jezik agresorske države« so
zlasti od nejezikoslovcev_k pričakovane in v resnici nič novega;
spomnijo me na izkušnjo Julie Ioffe, ameriške novinarke ruskega
porekla, ki je s študijem ruščine začela enkrat okrog padca Sovjetske
zveze in prav tako prejela cel kup začudenih izjav, češ da je ruščina
passé. In seveda ni bila; rusiste_ke bomo potrebovali tudi v
prihodnje, a se mi zdi popolnoma razumljivo, da se v teh okoliščinah
ljudje za to pot ne odločajo [...] Ruski kulturniki in kulturnice,
kakšna je torej vaša vizija za prihodnost in kakšno vlogo imata pri
tem slovenska kultura in jezik? [...]

Lep pozdrav [...]
Jaka Čibej

---

Vprašanje slovenske rusistike in ruske slovenistike moramo rešiti
sami. Veseli me, da smo o njem lahko začeli odkrito razpravljati,
čeprav se naša stališča morda razlikujejo od državnopolitičnih.
Marsikje po svetu bi bilo izrekanje, ki bi bilo v nasprotju z uradno
politiko, življenjsko tvegano (kot v primeru mirovnega aktivista
Jurija Šeljaženka --
https://www.mirovni-institut.si/ustavite-pregon-ukrajinskega-mirovnega-aktivista-jurija-seljazenka/),
zato se mi nagovarjanje kolegov na Vzhodu ali na Zahodu, da se
opredelijo, ne zdi fer. -- miran