[SlovLit] Re. O Pahorju v Bruslju -- Re: Ljubiteljsko jezikoslovje -- Prometej znanosti -- Re: ESSLI

[Miran Hladnik]

Popravljam povezavo na dogodek iz sporočila O Pahorju v Bruslju
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008078.html):
https://www.europarl.europa.eu/streaming/?event=20230530-1830-SPECIAL-OTHER&fbclid=IwAR3Z4Z07E4zcIG8aZVhqE2TRwhigjeBRZGMtielpyrOZdzz_gb_Ux4QLhK8_aem_th_AcVSf2xozuB25KsfNvwUlCKYNFVWKGFzU6SPIhI8M-s7Ibd9bNzHsu89UcT_K1P2tes
-- miran

===

Od: Simona Klemenčič <simona.klemencic na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 31. maj 2023 ob 10:40
Subject: RE: [SlovLit] Ljubiteljsko jezikoslovje
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008078.html)

Znanost je sistematično pridobivanje in organiziranje znanja o svetu z
raziskovanjem. Ni pomembno, kdo prispeva k znanju o svetu, dokler to
počne na korekten, sistematičen način. Včasih, ko se znanstvenikom
zdi, da so se znašli v slepi ulici, lahko prav nekdo, ki ni iz stroke,
ponudi izvirno rešitev ali idejo, ki jo lahko znanstveniki nato z
raziskovanjem potrdijo. Zgled takega sodelovanja med ljubiteljem in
arheologi je pred kratkim privedel do bistvenega vpogleda v
paleolitsko protopisavo:
https://www.cambridge.org/core/journals/cambridge-archaeological-journal/article/an-upper-palaeolithic-protowriting-system-and-phenological-calendar/6F2AD8A705888F2226FE857840B4FE19

V Wikipedijinem članku o psevdoznanosti so navedeni že vsi bistveni
kriteriji, po katerih lahko psevdoznanost ločimo od znanosti. Da
participativna znanost res prispeva k znanju človeštva, je pomembno,
da ravna po istih pravilih, kakšna veljajo za znanstveno raziskovanje
nasploh: hipoteza mora razložiti znane pojave in napovedati, kako se
bodo obnašali naslednji pojavi, ki jih še nismo srečali. Tega  tako
imenovana venetska teorija ne more storiti, saj temelji na ad hoc
razlagah posameznih nizov grafemov, v katerih ni sistematičnosti, ki
je nujni pogoj za vsakršne  raziskave večine jezikovnih plasti, še
posebej fonološke in morfološke. Možgani so namreč preprosto rečeno
neke vrste računalnik, v katerem se spremembe v teh plasteh načeloma
odvijajo brez izjem. To omogoča obstoj primerjalne metode, ki je
osnovno orodje primerjalnega jezikoslovja in najboljši možni pristop k
odstiranju starejših plasti v jeziku, ki ga imamo na razpolago.
Primerjalna metoda raziskovalcem omogoči, da lahko opišemo vsaj
osnovne plasti jezika, ki ga obravnavamo, če gre za slabo izpričan
jezik. To pomeni ugotavljanje zakonitosti in pravil. Ni dovolj, če
psevdojezikoslovec odpre kakšen slovar in v njem poišče, kaj ga
spominja na niz črk, ki jih ima pred seboj. Zato se ne bi strinjala s
poimenovanjem ljubiteljsko jezikoslovje za to, o čemer debatiramo -
ljubiteljski jezikoslovec je lahko nekdo, ki zbira material, ki je
znanstveniku v veliko pomoč, psevdojezikoslovje pa je skoraj zmeraj
škodljivo zaradi nacionalističnih podtonov - in preprosto zaradi tega,
ker agresivno širi ideje, ki so popolnoma napačne.

Toliko za naše "Venete" in če to berejo, bi jim bila zelo hvaležna za
informacijo, kdo je tisti, ki naj bi nas plačeval, da skrivamo resnico
o pravem izvoru Slovencev, ker doslej še niso ničesar nakazali niti iz
Beograda niti iz Bruslja, bi pa prišlo zelo prav.

Simona Klemenčič

===

https://humanistika.si/novice/prestizno-priznanje-prometej-znanosti-projektu-evropska-noc-raziskovalcev-humanistika-to-si-ti/
-- Priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto
2022 sta prevzela vodja projekta Evropska noč raziskovalcev –
Humanistika, to si ti! dr. Sašo Jerše in ambasadorka projekta dr.
Mateja Gaber.

===

https://eventer.si/registrations/ESSLLI2023#/home -- podaljšana
prijava na 34. ESSLLI 2023 (European Summer School in Logic, Language
and Information) 31. 7. -- 11. 8., na Fakulteti za računalništvo in
informatiko UL (https://2023.esslli.eu/).