[SlovLit] SSKJ : RSDO -- Boj za slovenščino v Mladini -- Angelika Hribar: Spomini

[Miran Hladnik]

From: "Čibej, Jaka" <Jaka.Cibej na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 1 May 2023 20:35:07 +0000
Subject: Re: SSKJ : RSDO

Pozdravljeni, pošiljam odziv na objavo dr. Perenič
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008044.html), poudarjam
pa, da odraža le moje mnenje. Nisem pretirano navdušen, da smo
računalniški/korpusni jezikoslovci in jezikovni tehnologi pogosto
predstavljeni kot nepotrebni in da naši dosežki očitno že po naravi
niso in ne morejo biti "jezikoslovno hvalevredni" (jezikoslovno znanje
npr. ustvarja tudi Univerza v Ljubljani; je tudi tam vse le piškavo,
ker nismo del "pri nas edin[ega] inštitut[a] za jezik"?), naši izdelki
pa so bergle. Bergle in novotarije so (bile) tudi tipkarski stroj,
računalnik, črkovalnik, brskalnik – čemu od tega smo se danes
pripravljeni odreči? V razmislek, preden kar na počez odpišemo vse,
kar še prihaja v prihodnjih letih, in vse nas, ki se s tem ukvarjamo.

V dilemo glede avtorjev SSKJ-ja se ne bom podrobno spuščal, lahko
delim le izkušnjo, ki ponazarja, zakaj je zaprtost jezikovnih virov
problem, ki se tiče vseh nas, ne le računalniških jezikoslovcev. Na
mednarodnem projektu ELEXIS (https://elex.is) je bila ena od
aktivnosti gradnja učne množice za strojno pomensko razdvoumljanje,
pri kateri je sodelovalo 10 evropskih jezikov (bolgarščina, danščina,
nizozemščina, angleščina, estonščina, madžarščina, italijanščina,
portugalščina, španščina in slovenščina). Slovenščina je bila edini
(!) jezik, ki ni mogel ponuditi nabora definicij za pomensko
razdvoumljanje v odprti dostop. In medtem ko se ostali jeziki brez
večjih problemov opolnomočeno vključujejo v pobude, kot je npr. ELE
(European Language Equality), katere cilj je doseg jezikovne enakosti
do leta 2030, v Sloveniji vedno znova naletimo na ovire, ker tudi
tisto, kar imamo (pa čeprav je "jezikoslovn[o] hvalevredn[o]"), bodisi
ni dostopno ali pa ni strojno berljivo. Absurdno je to, da zaostajamo
ne zato, ker jezikovnih virov nimamo, temveč zato, ker se je očitno le
pri nas tako nemogoče dogovoriti za odprt dostop.

Pred kratkim je bila zelo vroča debata na temo tega, zakaj ponudniki,
kot je Netflix, nimajo slovenskih podnapisov. Z miselnostjo, da je
dovolj to, kar že imamo, bomo čez nekaj let imeli zelo podobno debato
o tem, zakaj slovenščine ne ponujajo stroji in roboti v tovarnah. In
tudi takrat korporacij in podatkovnih gigantov to ne bo čisto nič
brigalo, ker bodo samo zavijali z očmi ob jeziku, ki za razliko od
drugih evropskih jezikov nima nabora definicij v odprtem dostopu. Bomo
takrat še dovolj mladostni, da bomo lahko hodili brez bergel?

Lep pozdrav,
Jaka Čibej

===

V zadnji Mladini (https://www.mladina.si/arhiv/202317/):

- Vanja Pirc: Boj za slovenščino
- Javno pismo Zahteva za uporabo slovenščine v Applovih elektronskih sistemih

===

https://365.rtvslo.si/arhiv/spomini/174947951 -- Angelika Hribar:
Spomini, 1--5. RTV SLO. V spominski nadaljevanki Angelike Hribar,
nekdanje knjižničarke na ljubljanski germanistiki, so tudi zanimiva
poglavja iz življenja rodbin književnikov in literarnih zgodovinarjev
Izidorja Cankarja, Otona Župančiča, Alfonza Gspana, Ivana Prijatelja
idr. Pripoved temelji na njeni Rodbinski kroniki Dragotina Hribarja in
Evgenije Šumi, Celje: MD, 2008.