[SlovLit] Nagrada za uredništvo -- Petrarcov CANZONIERE v Kopru -- Re: Stanko Klinar

[Miran Hladnik]

From: Beletrina <info na beletrina.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 18 Apr 2023 06:30:36 +0000
Subject: Nagrada Nede Pagon

V čast dr. Nedi Pagon (1941–2020), ugledni humanistki, pisateljici,
dolgoletni urednici in soustanoviteljici založbe Studia humanitatis,
ki je v slovenskem založništvu pustila izjemen pečat, smo na Beletrini
skupaj z Buklo in založbo Studia humanitatis ustanovili nagrado Nede
Pagon, ki jo bo žirija vsako leto podelila za izstopajoč knjižni
projekt ali za izjemne uredniške dosežke v daljšem časovnem obdobju.
Nagrada je namenjena vsem knjižnim urednikom/urednicam, ki svoje delo
opravljajo s posebnim spoštovanjem do knjige, bralcev in avtorjev, pa
tudi do besede, vednosti in misli.

===

Od: Irena Urbič <irena.urbic na siol.net>
Date: V tor., 18. apr. 2023 ob 16:24
Subject: Petrarcov CANZONIERE v Kopru 24. 4. 2023 - Il CANZONIERE di
Petrarca a Capodistria 24-4-2023

Kulturni klub, Slavistično društvo Koper in Skupnost Italijanov
Santorio Santorio prijazno vabijo na Pogovor o branju v ponedeljek,
24. aprila 2023, ob 19. uri v  Pretorsko palačo v Kopru (Titov trg 3).
Gost večera bo prevajalec SREČKO FIŠER, avtor slovenskega prevoda
vélikega dela Francesca Petrarce IL  CANZONIERE  (Goga, 2022). Večer
sooblikujejo Nives Zudič, Mario Steffè, Sonja Polanc, Rosanna Bubola
in moderatorka Irena Urbič.  Dobrodošli!

===

From: "Pintarič, Miha" <Miha.Pintaric na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 18 Apr 2023 04:57:07 +0000
Subject: Nekaj utrinkov ob spominu na pokojnega prijatelja Stanka
Klinarja (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008029.html)

Dragi Miran, prosim, če bi lahko vključil tole besedilce od moje mame
Stanku v spomin. Hvala. Lp, Miha

---

Ni bilo tako slabega vremena, ki bi preprečilo, da bi Stanko ne
prikolesaril na svoje delovno mesto demonstratorja, v skromno
germansko knjižnico na Univerzi, vedno pripravljen svetovati, ustreči.
Tudi njegovi študentje se ga spominjajo kot zahtevnega profesorja, ki
pa je najprej veliko nudil, potem šele zahteval.

Bil je zaveden in pokončen Slovenec. Kar ganljiva je bila njegova
ljubezen do lepe slovenske besede. Njegovo strokovno delo na področju
besediloslovja bi bilo za marsikaterega jezikoslovca dobrodošlo,
posebno za prevajalce iz tujih jezikov v slovenščino. Žal, je dejal,
je moral izdelan program za predavanja iz besediloslovja ostati v
predalu. Ob svojih mnogih talentih Stanko nikoli ni bil vzvišen,
nadut, zagledan vase. Bil je prijeten sogovornik, vedno pripravljen
pomagati.

Znal je odkrivati lepoto v preprostih rečeh. Cenil je slovenske gore
in planinsko cvetje, a nič manj ni ljubil preprostega cvetja,
vzgojenega na domačem vrtu. Ko je podaril šopek takega cvetja, ga je
zavil kar v časopisni papir, brez celofanskih dodatkov. Povabljen na
ajdove žgance z ocvirki je zadovoljen ob tem obujal spomine na svoje
otroštvo. Presenetljivo je znal očarati s svojimi prispevki v
planinske vodiče, tudi najmlajše. Tako je naš 10-letni sorodnik ob
branju le-teh dejal, da bi pisatelja, ki tako lepo piše o gorah, prav
rad spoznal in se z njim srečal.

Vzpodbuda za naša občasna srečanja pa so bile gotovo tudi podobne
dejavnosti prijatelja Stanka Klinarja in mojega moža Janeza
Pintariča – oba sta namreč bila velika ljubitelja gora, gorskega
cvetja, oba dejavna bibliotekarja, ljubitelja slovenstva in nenazadnje
oba tudi Parkinsonova bolnika.

Veliko je še drobnih, neizrečenih spominov na našega pokojnega
prijatelja Stanka. Po njih bomo ostali z njim povezani in hvaležni, da
smo ga poznali in da nam je bil vzor prijateljstva.

Rozka Pintarič