[SlovLit] V Kajuhov spomin februarja -- Re: O poeziji Svetlane Makarovič

[Miran Hladnik]

Od: Boza Krakar Vogel <boza.krakar na guest.arnes.si>
Date: V sob., 18. feb. 2023 ob 14:16
Subject: Re: [SlovLit] V Kajuhov spomin februarja
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007973.html)

K popolni informaciji o prireditvah v počastitev Kajuhovega leta je
potrebno dodati še vest o recitalu na semiških Krakarjevih dnevih (17.
2. 2023) z naslovom Mladost v pesmih K. Destovnika Kajuha in Alojza
Grozdeta (tudi slednjega ob razglašeni 100-letnici). Kako je
prireditev uspela, ne vem, ker sem letos izjemoma  manjkala.

BKVZP

---

From: marija mercina <marija.mercina na gmail.com>
To: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 18 Feb 2023 11:13:53 +0100
Subject: "Pa  je vendar sreča biti mlad"

Verz  iz Kajuhove Naše pesmi je naslov počastitve njegovega pesniškega
dela in boja za družbeno pravičnost. Prireditev ob 100-letnici
njegovega rojstva bo v  Novi Gorici, 20. 2. 2023, ob 17. uri v Goriški
knjižnici Franceta Bevka.

https://www.gkfb.si/dogodki/razni-dogodki/item/1856-pocastitev-100-obletnice-kajuhovega-rojstva

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V tor., 14. feb. 2023 ob 10:03
Subject: Re: O poeziji Svetlane Makarovič
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007968.html in dalje)

Dragi, spoštovani,  cenjeni vsi, mislila sem, da se mi ne bo treba
oglasiti, pa se moram. In se sprašujem,  kje so tudi vsi tisti
kulturniki, ki se ne strinjajo z nikakršno obliko žaljivega govora. Ne
podpiram nobenih sovražnih in neprimernih gest nikogar in prijazno in
toplo pozivam k strpnemu obnašanju na vseh (nevemkoliko) straneh.
Mladi ali vsaj mlajši smo tega pomalem, ne, pravzaprav zelo siti. In
dobrodošla bi bila tudi uporaba kolikor mogoče enakih vatlov, ko se
lotevamo presoj. Vsi tisti,  ki ne protestiramo, pa nismo tudi
ravnodušni, ampak pač drugače skušamo pokazati, da nam je mar. Zelo
mar. Nekoliko tudi z delom. Lp, Urška

---

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik na um.si>
Date: V sob., 18. feb. 2023 ob 10:33
Subject: Re: O poeziji Svetlane Makarovič

Spoštovani Miran, hvala za tvoje opozorilo na moje pismo bralke v
Mladini 17. 2. 23. V njem sem izrazila mnenje, da bi moral Upravni
odbor Prešernovega sklada upoštevati mnenje strokovne komisije, ki
leta 2000 Prešernove nagrade patru Rupniku ni podprla, a jo je vseeno
prejel. Svetlana Makarovič pa jo je tudi zato odklonila. Kajti velika
Prešernova nagrada naj bi bila nagrada za življenjsko delo, ne pa za
eno samo stvaritev, pa čeprav v papeški kapeli. Toda Upravni odbor
Prešernovega sklada je po tedanjem pravilniku imel pravico odločati
mimo mnenja strokovnih komisij, to je dejstvo. In v tem se je skrivala
anomalija v sistemu. Mene je to res zelo motilo, saj sem nekaj let
pred tem vodila Komisijo za književnost pri Upravnem odboru
Prešernovega sklada in pozneje prav zaradi tistega določila v
pravilniku nisem več želela sodelovati. Upam, da zdaj tega ni več in
da se v prihodnosti to ne bo več dogajalo.

V javnosti, zlasti v medijih, pa pesnico Svetlano Makarovič
demonizirajo, jo ponižujejo in žalijo. Enako se dogaja tudi tistim, ki
poudarjajo njeno vrednost, njeno poezijo, na primer spoštovanemu
pesniku Borisu A. Novaku, ki pa je tudi literarni znanstvenik in
univerzitetni profesor. Opažam pa, da  njenega dela - razen morda t.
i. del za otroke in mladino, ki pa to v resnici sploh niso - ,
"kritiki" S. Makarovič ne poznajo. Da ne berejo. Prav tako ne poznajo
besedil vseh tistih, ki smo o poeziji S. Makarovič v preteklosti
pisali tako s strokovnega kot z literarnoznanstvenega vidika. Zato naj
na te tekste opozorim. O Makarovičevi je pisal in predaval že pokojni
literarni zgodovinar, naš profesor Boris Paternu, pozneje pa sem o
njej pisala tudi jaz v knjigi Pišejo ženske drugače? (Ljubljana,
1995). In opozarjam še na odlične študije Alenke Jensterle Doležal v
delu Ključi od labirinta. O slovenski poeziji (Maribor: Zora, 2017), v
kateri naša kolegica, današnja profesorica v Pragi,  piše o slovenski
poeziji, s posebno pozornostjo pa o slovenskih pesnicah, tudi o S.
Makarovič.

Dejstvo je, da so bile posebne ženske v slovenski (literarni)
zgodovini pogosto odrinjene. Če pa se niso dale tlačiti, so jih
"vsaj" žalili in omalovaževali. Tudi ni bilo običajno, da bi se npr.
pesnice javno politično angažirale in da bi - kot Svetlana Makarovič v
Vladavini muh - pisale ostro satirično poezijo. Satira pa, kot je
pisal že Cankar, nikoli ni bila sladka ... Njena sporočila so se
ohranila do današnjih dni, medtem ko so njeni konkretni "predmeti" že
zdavnaj utonili v pozabo. In tako bo tudi v prihodnje.

Lep pozdrav s Koroške!
Silvija Borovnik