[SlovLit] O korpusih v Mannheimu -- Re: Prijava na 42. simpozij Obdobja -- Iz Tübingena

[Miran Hladnik]

https://www.uni-mannheim.de/cmc-corpora2023/ -- Call for Papers:
CMC-Corpora 2023, Mannheim 14. in 15. september 2023. Darji hvala za
povezavo na konferenco o besedilih v računalniški komunikaciji in v
družabnih medijih.

===

From: "Huber, Damjan" <damjan.huber na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 2 Feb 2023 13:21:25 +0000
Subject: Opomnik - prijava na 42. simpozij Obdobja (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007942.html)

Spoštovani, naj Vas prijazno spomnim, da se 15. 2. 2023 izteče rok za
prijavo na 42. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovno temo
Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih, ki bo potekal
od 15. do 17. novembra 2023 v organizaciji Centra za slovenščino kot
drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani. V okviru prijave je treba do 15. februarja
izpolniti prijavnico in oddati izvleček v dolžini 250 besed. Vse
informacije o simpoziju Obdobja 42, razpisanih temah simpozija in
organizacijskih vidikih prireditve so na voljo na spletni strani
https://centerslo.si/simpozij-obdobja/ (Simpozij Obdobja 42), kjer je
tudi elektronska prijavnica. Še enkrat Vas vljudno vabim k sodelovanju
in Vas lepo pozdravljam.

Damjan Huber, strokovni sodelavec 42. simpozija Obdobja

===

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V čet., 2. feb. 2023 ob 14:05
Subject: Iz Tübingena o slovenskem kulturnem prazniku 2023

V torek, 24. 1. 2023, smo imeli na lektoratu slovenščine na
slavističnem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Tübingenu
slovenski kulturni praznik. Povabili smo izr. prof. dr. Mateja Šeklija
s FF v Ljubljani. Direktor slavističnega oddelka v Tübingenu prof. dr.
Tilman Berger je predstavil Šeklijevo znanstvenoraziskovalno delo, ki
pokriva primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinsko
slovnico in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje
ter jezike v stiku. Matej Šekli je v predavanju Zgodnjeslovenski
števniki od 1 do 10 v Heiligenkreuškem rokopisu iz tretje četrtine 12.
st. predstavil nedavno odkritje zgodnjeslovenskih števnikov v
rokopisu, ki ga hrani avstrijski cisterijanski samostan Heiligenkreuz
v istoimenskem kraju v Dunajskem gozdu. Heligenkreuški rokopis iz 12.
stoletja ima kustode (oznake zaporedja lege listov v besedilu) s
števniki od 1 do 10, ki so po Šeklijevih ugotovitvah zgodnja oblika
slovenščine iz 11. in 12. stoletja, ki v tedanjih rokopisih praviloma
ni bila zapisana. Slovenski jezik je v tem času dokumentiran zelo
fragmentarno, predvsem v zemljepisnih in osebnih imenih v večinoma
latinsko pisanih virih. Števniki od 1 do 10 v Heiligenkreuškem
rokopisu so poleg lastnih imen redek znan zapis slovenščine v obdobju
med Brižinskimi spomeniki in slovenskim pozdravom koroškega vojvode
Bernharda II. Spanheimskega Ulriku Liechtensteinskemu iz leta 1227.

Šekli je s primerjalno- in  zgodovinskoglasoslovno analizo dokazal, da
gre za zgodnjo slovenščino števnikov od 1 do 10, vpisanih z besedo v
latinskem rokopisu. To dokazujejo predvsem nosni samoglasniki, ki so
danes prisotni še v delu podjunskega narečja, ter prednjenje srednjega
visokega samoglasnika y (trdega i) v sprednji visoki i. Prav ta
lastnost kaže, da ta jezik tudi ne more biti poljščina, kar je bilo
predpostavljeno v prvi objavi te jezikovne najdbe, saj je poljščina v
12. stoletju v besedi za števnik štiri še poznala trdi i. Prav
glasovne značilnosti zgodnjo slovenščino jasno ločijo od slovanskega
jezika severno in južno od nje, to je poznejše češčine in slovaščine
na severu ter poznejše hrvaške kajkavščine in čakavščine na jugu.
Razširjena je bila na celotnem vzhodnoalpskem in zahodnopanonskem
prostoru, od Donave na severu do Jadrana in Kolpe na jugu ter do roba
Panonske nižine na vzhodu.

Predstavil je zapleteno pot, ki je pripeljala do novega odkritja,
razvila se je diskusija, v kateri je Šekli navedel še več zanimivih
podatkov o zapisih v slovenskem jeziku in  o slovenščini primerjalno z
 drugimi slovanskimi jeziki.

Po predavanju se je diskusija sproščeno nadaljevala ob orehovi potici
iz lektoričine kuhinje in prigrizkih ter kozarčku slovenskega vina.
Imeli smo prijeten slovenski kulturni večer, ki so se ga poleg
študentov in profesorjev udeležili tudi nekateri Slovenci ter
prijatelji Slovenije iz Tübingena in okolice. Za naklonjenost in
podporo se iskreno zahvaljujem vodstvu oddelka, zlasti prof. Bergerju,
ter Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik na FF v Ljubljani.

Dogodek je bil medijsko oglaševan na Univerzi v Tübingenu, na spletnih
straneh slovenskih društev v Nemčiji in preko slovenskih diplomatskih
predstavništev v Nemčiji, o dogajanju v Tübingenu sem poročala v
oddaji Slovencem po svetu 27. 1. na 1. programu radia Slovenija.

Lep bližajoči se kulturni praznik želim vsem in lep pozdrav iz Nemčije
Irma