[SlovLit] Prevodni Pranger v Mariboru -- Lovro Žvab -- Re: Boris Paternu

Čet Dec 1 09:56:00 CET 2022

From: "Urška P. Černe" <gorus na s5.net>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 30 Nov 2022 11:18:49 +0100
Subject: 4. Prevodni Pranger: Velika Italijana, 5. 12. ob 19.00

Slovlitovke in Slovlitovci toplo vabljeni na 4. Prevodni Pranger:
Velika dela italijanske književnosti v prevodu // 5. december ob
19.00, Miklavžev večer, LGM Maribor. Iz Ljubljane v Maribor je na
voljo brezplačni prevoz. Prijave sprejemamo na
prevodni.pranger na pranger.si ali 031 258 116.

Na tokratnem Prevodnem Prangerju nas bosta dve temeljni deli
italijanskega leposlovja, ki ju lahko v slovenščini beremo po zaslugi
prevajalca Gašperja Maleja, popeljali na začetek 20. stoletja. Na
festivalski razpravi, ki bo v ponedeljek, 5. decembra 2022, ob 19.
uri, v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor, se bo selektorica
večera, red. prof. dr. Martina Ožbot Currie, zapletla v pogovor z
vabljenim diskutantom Srečkom Fišerjem o prevodih iz italijanščine
izpod peresa Gašperja Maleja. K besedi že takoj vabljena tudi publika!
V središču razprave bosta roman Zenova zavest (Studia Humanitatis,
2018), fiktivna avtobiografija italijanskega klasika Itala Sveva, in
zvrstno odprto delo Dina Campane Orfični spevi (Književno društvo Hiša
poezije, 2016), ki veljajo za temeljno delo moderne italijanske
lirike, in ki bodo na prestol Prevodnega Prangerja prvič v štirih
letih postavili liriko. Med njimi bo spretno manevrirala moderatorka,
dr. Nada Grošelj, večer pa bomo zaokrožili z okusnim italijanskim
vinom.

Vabljeni na potovanje po jezikovni bravuroznosti italijanske
književnosti in potovanje v času, ki nas bo odpeljalo okoli sto let
nazaj in le malo čez mejo k italijanskim sosedom v književnosti in
geografiji. Pokrovitelj dogodka je Italijanski kulturni inštitut
(Istituto Italiano di Cultura di Lubiana). Dobrodošli!

Prevodni Pranger pripravlja KUD Pranger s podporo Mestne občine
Maribor in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, s partnerji:
Lutkovno gledališče Maribor, Oddelek za prevodoslovje Filozofske
fakultete Univerze v Mariboru, Mariborska knjižnica, Dve luni, zavod
za poetizacijo sveta, Lisztov inštitut - Madžarski kulturni center
(Liszt Intézet - Magyar Kulturális Központ Ljubljana) in Italijanski
kulturni inštitut (Istituto Italiano di Cultura di Lubiana).

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 30. nov. 2022 ob 15:14
Subject: Vabilo na predstavitev knjige

Vljudno vabljeni na predstavitev knjige Ivana Vogriča Drezanje v osje
gnezdo (Kulturni center Maribor, zbirka Frontier 203, število strani
174, leto izida 2022), ki bo v torek, 6. decembra 2022, ob 11. uri v
dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani. O delu
bosta govorila avtor Ivan Vogrič in akademik prof. dr. Milček Komelj.
Dogodek je del prireditev, ki jih podpira Urad Vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dogodek soorganizirata
Kulturni center Maribor in Slovenska matica.

Slovenski pisatelj in zgodovinar Ivan Vogrič je pri mariborskem
Kulturnem centru v Zbirki Frontier, Proza objavil romanizirano
biografijo o kulturnozgodovinskem publicistu, zbiratelju in
zapisovalcu ljudskega izročila Lovru Žvabu. Knjiga nosi naslov
Drezanje v osje gnezdo (2022) in bi jo žanrsko lahko označili tudi za
zgodovinski roman, v njej pa so protagonisti v svojih polemikah
kritični do tedanje politike in družbenega dogajanja v širšem smislu
besede. Marsikatera naperjena ost ohranja svojo ostrino tudi v
današnjem času. Roman je na razpisu mariborskega Kulturnega centra
Novi roman 21 prejel drugo nagrado. Grafično zasnovo je pripravil
Peter Dobaj, oblikovanje in prelom Romeo Štrakl, avtor spremne besede
je Marko Golja, fotografije so iz arhiva dedičev.

Roman Drezanje v osje gnezdo je nastal na osnovi avtorjevega
temeljitega raziskovanja življenja in dela Lovra Žvaba in je napisan v
obliki dnevnika tretjeosebnega pripovedovalca. Začne se tridesetega
avgusta 1875 ob reki Savi in konča na Krasu šestnajstega julija 1882.
Žvab je bil rojen leta 1852, njegovo življenje se je izteklo leta
1888. V kratkem času dnevniških zapisov se je zvrstilo veliko
dogodkov: pot med prostovoljce za spopad s Turki, srečavanje s Franom
Levstikom (Vogrič je napisal roman Lovro Žvab, Levstikov
prijatelj),sodelovanje s Slovensko matico, udeleževanje razprav in
shodov, spopadanje s pljučno boleznijo in še marsikaj drugega.
Dragocenost romana je intelektualna širina, ki se kaže v razgrnitvi
različnih nazorov protagonistov ter njihovega političnega
opredeljevanja in delovanja. Žvab je bil pokončen človek in mož
dejanj. Začutil je, da je njegova dolžnost pomagati Srbom v boju proti
Turkom. K sreči vojne napovedi tedaj ni bilo in so se prostovoljci,
Lovro in prijatelja, vrnili vsak na svoj konec slovenskega ozemlja.
Sprva so bili zagnani in lačni vojskovanja, ob vrnitvi pa so se
streznili. Vojna je strašno zlo, na žalost pa, in to doživljamo tudi v
sedanjem času, izbruhne vedno znova, kot da se ljudje ne bi mogli in
znali drugače dogovarjati in sporazumevati, mirno, z dokaznimi razlogi
in spoštovanjem življenja.

V romanu je v dogajanje vpletenih ali samo omenjenih več znanih
osebnosti tedanjega časa, razen Frana Levstika še Jovan Vesel Koseski,
Janez Bleiweis, Simon Gregorčič in Ivan Tavčar. Pisateljeve
predstavitve so žive in prepričljive. Vogrič piše tudi o razkolu med
političnimi dejavniki, vračanju v zgodovino, razliki med mestom in
vasjo in hrepenenju po svobodi. Že v tedanjem času je bilo težavno
dejstvo odhajanje ljudi v tujino.

===

Hvala kolegicam, ki so pomagale identificirati osebe na črno-belih
fotografijah iz zgodovine slavistike in popraviti napačna imena nad
slikami (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007903.html
; https://slov.si/mh/galerije/galeri472/index.html). Naravno mesto za
fotografski arhiv stroke bi bilo spletišče Filozofske fakultete UL,
kjer pa žal vsakih nekaj let gradivo pobrišejo. Dragocene dokumente za
zgodovino stroke zato shranjujem na zanesljivejši arnesov strežnik
(nekaj povezav nanj je na https://sl.wikiversity.org/wiki/Arhiv),
tiste v javni lasti pa tudi v Wikimedijino Zbirko, kjer se literarni
zgodovinarji zbirajo v predalčku Literary historians from Slovenia
(https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Literary_historians_from_Slovenia).
-- miran