[SlovLit] Darja Kramberger (1932–2022) -- Simpozij Bralne značke -- Beseda leta 2022

[Miran Hladnik]

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Date: V tor., 15. nov. 2022 ob 15:54
Subject: Darja Kramberger (1932–2022)

Dober dan! Za posameznikovo osebnostno oblikovanje so zgodovinski
dogodki, ki so ga zaznamovali v otroštvu in mladosti, v pretežni meri
naključje. Na koncu, ob pogledu nazaj, postane niz teh naključij
hkrati življenjepis in zgodovina nekega obdobja. Prva polovica 20.
stoletja in življenje Darje Kramberger sta tak primer.

Starši njene mame so morali med I. svetovno vojno zapustiti Gorico in
so se po vojni znašli v Mariboru. Starši njenega očeta so po I.
svetovni vojni zapustili Trst in se naselili v Zagrebu. Po končanem
šolanju sta oče in mama prejela dekret, da jima je dodeljeno mesto
profesorjev na gimnaziji v Vranju na jugu Srbije, kjer sta se
spoznala. Tam se je tudi rodila njuna prva hči: Darja. Sicer sta kmalu
dosegla, da so jima dodelili novi učiteljski mesti v Mariboru, torej v
Dravski banovini. A leta 1941 so Nemci takrat že štiričlansko družino
izgnali v Srbijo. Večino časa so prebili v Jagodini. Ker je šolska
oblast v Beogradu imela podatke o starših, sta dobila mesti na
gimnaziji v Jagodini, kar je olajšalo leta izgnanstva.

A po II. svetovni vojni, ko je postala Darja Kramberger polnoletna, je
bila družina tri leta brez matere iz idejno-političnih razlogov. Na
srečo to ni preprečilo, da ne bi mogla študirati. V prvi polovici
50-ih let je bila tako del generacije študentov na Filozofski
fakulteti v Ljubljani, ki jo je navdihoval prof. Anton Ocvirk s
svojimi predavanju, še zlasti o renesansi. Ohranjeni so lični zvezki z
zapiski. Kdo vse so bili njeni študijski kolegi in kaj so pozneje
dosegli, sta popisala Tone Smolej v biografiji Ocvirka in Seta Knop v
dokumentarnem dodatku k zbranim študijam Evalda Korena.
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/233123072#full>
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/65267459#full>

Jezikom, ki jih je sprejela iz družinske tradicije: italijanščina,
francoščina in nemščina, je dodala še ruščino in ljubezen do ruske
literature. Rezultat je bila ureditev izbora novel A. P. Čehova.
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2863617#full>

Poučevanje didaktike slovenskega jezika sprva na učiteljišču, pozneje
Pedagoški akademiji v Mariboru je bilo povezano s spremljanjem
hospitacij po skoraj vseh osnovnih šolah v mestu in okolici. S svojimi
dijaki je imela prisrčen odnos: mnogi so se ji oglašali še leta
pozneje. O tem, kako so tri generacije učile na učiteljišču: stari
oče, oče in ona, je objavila spominski zapis.  Nastala pa sta tudi
delovna zvezka za pouk slovenskega jezika v 2. in 3. razredu (ta
skupaj z Zoro Čuden). Prvi je bil med letoma 1976 in 1997 22-krat
ponatisnjen. Njuna naslova sta se ob zamenjavi založbe spremenila iz:
Naš jezik v Slovenski jezik.
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/74264321#full>
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/519241#full>
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1128456#full>

A tisto, kar lahko štejemo za njeno življenjsko delo, je bilo
posvečeno bralcem in splošnoizobraževalnim knjižnicam – s posebnim
poudarkom na mladih in tako imenovanih pionirskih oddelkih knjižnic. V
Sloveniji so se dejavnosti tako srečno razvijale, da so se
dopolnjevale. Zasnovo tekmovanja za bralno značko je dopolnila posebna
knjižna zbirka, namenjena posameznim razredom osnovne šole: *Moja
knjižnica* (1967 do nekako 2003; podatki v COBISS-u so nepregledni in
zavajajoči). To zbirko z izbranimi leposlovnimi deli je od leta 1972
dopolnjevala zbirka strokovnih knjig *Otrok in knjiga*, v kateri je
izšlo 11 knjig do leta 1996 – izvirnih in prevedenih. Zanjo je
prevedla monografijo Klausa Dodererja o klasičnih delih za mlade in
otroke (1974). <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/7151873#full>

Istega leta kot zbirka je bil ustanovljen letopis, ki je nato postal
revija, z enakim naslovom: *Otrok in knjiga*. S svojim urejanjem je
povezala praktična in teoretska prizadevanja, povezana z mladinsko
literaturo in mladimi bralci, na več ustanovah po Sloveniji. Bogastvo
in posebnost te revije sta najbolj nazorno vidna v njeni drugi
bibliografiji revije: za prvih 50 številk. Po zgledu bibliografij
založbe Mladinska knjiga imajo bibliografske enote tudi tretje
območje: tam so navedeni podatki, znani izdelovalcu bibliografije, ki
bi sicer utonili v pozabo – in so lahko dragoceni za vsakega
raziskovalca. <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/466206#full>
<https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/840660#full>

Ta pripravljenost in z njo povezan trud, da zglede od drugod prenese v
svoje okolje, sta ji pomagala pri širjenju dejavnosti pionirskega
oddelka Mariborske knjižnice; pri ustanovitvi univerze za tretje
življenjsko obdobje in pri postavitvi sistema enot Mariborske
knjižnice skupaj z bibliobusom, pri čemer je bil dosežen napredek pri
nabavi, obdelavi in dostopnosti knjižničnega gradiva. V COBISS-u je
mogoče najti enote, ki dokumentirajo ta prizadevanja, če vpišemo v
iskalni niz: Darja Kramberger – in nato upoštevamo še njeno letnico
rojstva.

Lep pozdrav,
Igor

[Gl. tudi https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/kramberger-darja/ -- mh]

===

From: "Bralna Značka" <info na bralnaznacka.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 15 Nov 2022 10:58:38 +0100
Subject: OSREDNJI SIMPOZIJ BRALNE ZNAČKE

Tradicionalni novembrski simpozij Društva Bralna značka Slovenije –
ZPMS (v soorganizaciji Mariborske knjižnice), je letos posvečen
50-letnici izhajanja Revije Otrok in knjiga. Potekal bo 22. novembra,
prvi dan Slovenskega knjižnega sejma, na Gospodarskem razstavišču v
Ljubljani (dvorana Urška 4). Simpozij je pripravila Darka
Tancer-Kajnih, glavna in odgovorna urednica Revije OIK, vodila pa ga
bo dr. Sabina Fras Popović. Program, napoved vsebine in možnosti
prijave: https://www.bralnaznacka.si/sl/izobrazevanje/simpozij/

Toplo vabljeni!
Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS

===

From: "Agata Tomažič" <agata.tomazic na zrc-sazu.si>
To: agata na zrc-sazu.si
Date: Tue, 15 Nov 2022 12:56:37 +0100
Subject: Katera bo beseda leta 2022?

Spoštovane in spoštovani! PPT, PCR, PRC, PCT, ATP, TBC, CPP, PST – kdo
bi v hipu znal povedati, katera od naštetih kratic se je lani ovenčala
z nazivom beseda leta 2021? * Da, natanko to naj bi bila glavna
značilnost besede leta: da izraz, eno- ali dvobeseden, lahko pa celo
kratica, nosi tako izrazit pečat časa, da onkraj svoje ere včasih ni
več razumljiv. Obdobje pandemije kovida se, upajmo, tako res bliža
koncu, spomin nase pa je pustila tudi v naboru besed leta, ki jih
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izbira od leta
2016.

Tudi letos se kot ponavadi vse začenja z zbiranjem predlogov.
Posredujete nam jih lahko kot komentar na družbenih omrežjih, kjer ima
ZRC SAZU svoje račune: na Facebooku, Twitterju in Instagramu, ali jih
pošljete po e-pošti na e-naslov beseda.leta na zrc-sazu.si

Letošnji lov na besedo leta bo nekoliko drugačen kot dosedanji tudi
zato, ker bo v začetku decembra naposled zaživela spletna stran,
posvečena akciji Beseda leta. Na enem mestu boste lahko dobili vse
informacije o besedah, ki so ta naslov pridobile od začetka akcije,
poučili se boste lahko o tem, katerim pogojem mora kandidatka
ustrezati, kako izbiramo neologizme (ki jih prav tako predlagate) in
kako poteka nadaljnji izbor: od komisije, ki izmed vseh prispelih
predlogov izbere deseterico najbolj reprezentativnih, do javnega
glasovanja. Na spletni strani https://www.beseda-leta.si bo mogoče
oddati predlog za besedo leto in nato tudi oddati glas za vašo
favoritko.

Seveda pa bomo tudi letos spet iskali pesem leta, ki mora vsebovati
vseh 10 besed kandidatk. Svoje stvaritve boste lahko poslali na
beseda.leta na zrc-sazu.si , zmagovalno pa bo na slovesni razglasitvi, ki
bo potekala januarja 2023, interpretirala dramska igralka. Na tej
slovesnosti bo vodstvo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije
razkrilo tudi kretnjo leta.

Za besedo leta 2021 ste izglasovali PCT – kratico za »prebolel,
cepljen, testiran«

Agata Tomažič, PRR - promocija raziskovalnih rezultatov