[SlovLit] Jezik si uničujemo sami -- Kronika ljubljanske slovenistike -- Uvod v Voyant in druge koristne reči

[Miran Hladnik]

Od: Maria Bidovec <maria.bidovec na yahoo.it>
Date: V sre., 26. okt. 2022 ob 12:20
Subject: Re: Jezik si uničujemo sami
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007854.html)

Rada bi se zahvalila Alenki Hladnik za pomembno pričevanje, ki je bilo
pred nekaj dnevi objavljeno na slovlitu. Lahko podpišem vse to, kar je
zapisala, in to z velikim prepričanjem.

Tudi sama imam vtis, da (mladi?) zamejci večinoma veliko premalo (in
čedalje manj) uporabljajo in gojijo svoj jezik. V matični domovini pa
je ob po mojem mnenju popolnoma izkrivljeni, proti-kulturni, bedasti,
samomorilski interpretaciji “internacionalizma” kot “amerikanizacijo”
ponekod še hujše. Mi, ki slovenski jezik in književnost
ljubimo/gojimo/poučujemo/predavamo v tujini, se včasih dejansko
počutimo kot neki idioti ... posebno takrat ko naši študentje, ko
pobliže spoznajo Slovenijo, dobijo (neutemeljeni?) vtis, da je v naši
deželi za veliko stvari (in humanistične vede so le deloma izjema)
bolj koristno poznavanje angleščine kot pa slovenščine.

Slovenščina – in sámo slovenstvo, bi rekla, saj je prav jezik eden
glavnih temeljev identitete nekega naroda ali narodnostne skupine – se
tudi meni danes zdi hudo ogrožena, njeni največji sovražniki pa niso
neki zunanji zatiralci, temveč Slovenci sami.

Pred skoraj 100 leti, septembra 1930, je italijansko fašistično
Posebno sodišče za zaščito [seveda italijanske] države obsodilo na
smrt in kmalu zatem dalo ustreliti štiri fante, tri zamejske Slovence
in enega Hrvata z Reke, ki so se kot veliko drugih borili za to, da
bodo ljudje v Julijski krajini, Istri in še drugod še naprej smeli
govoriti, peti, misliti v maternem jeziku, kar je tedanji fašistični
režim ­prepovedal. In še toliko drugih je bilo za njimi preganjanih za
to, ker se niso hoteli odpovedati svoji identiteti. Ali je bilo vse to
zaman? So Slovenci postali fašisti, nacisti sami sebi?

S pozdravom iz Rima oziroma Neaplja,
Marija

===

S spletišča Filozofske fakultete v Ljubljani, ki se je nenapovedano
zaprlo, sem na zanesljivejši Arnesov strežnik rešil 15 albumov s
posnetki slavističnih dogodkov (predavanja Marije Mitrović, Gregorja
Kocijana, Borisa Paternuja, Janez Vrečka, žalne seje za Bredo
Pogorelec, osemdesetletnice Paternuja, Zadravca in Toporišiča,
otvoritve 25., 26., 27. in 29. simpozija Obdobja, 44. SSJLK,  21.
slavističnega kongresa, razstave o Marji Boršnik, ob 90. obletnici
slavistike). Albumi so klikljivi s seznama
https://sl.wikiversity.org/wiki/Arhiv . Posnel jih je Matjaž Rebolj,
ki je bil svojčas zadolžen za dokumentiranje pomembnih fakultetnih
dogodkov. Tisoči njegovih fotografij, ki jih je postavil na fakultetni
strežnik pod naslov Kronika, zdaj niso več javno dostopni, baje zaradi
"varnosti" ne. Tako lepo na varnem bo staro digitalno gradivo v miru
počakalo na pozabo in na propad, FF pa bo rešena skrbi za velik del
svoje zgodovine. Žalostno. -- miran

===

https://philosophi.ca/pmwiki.php/Main/IntroductionToVoyant -- Geoffry
Rockwell: Introduction to Voyant [uvod v delo s spletnim programom za
analizo in vizualizacijo teksta]; v soseščini
(https://philosophi.ca/pmwiki.php/) je še vrsta drugih koristnih
povezav za radovednega digitalnega humanista.