[SlovLit] Janko in Miran Jarc -- Nova Literatura

[Miran Hladnik]

From: Ilinka Todorovski <ilinka.t na live.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 28 Aug 2022 08:23:40 +0000
Subject: O Miranu in Janku, dveh Jarcih, ki nista bila brata

[...] Pred 80. leti, 24. avgusta 1942, je pod italijanskimi streli v
roški ofenzivi umrl v Črnomlju rojeni pesnik Miran Jarc. Okoliščine
njegove smrti je po vojni z zagrizeno strastjo raziskoval prav tako v
Črnomlju rojeni zgodovinar Janko Jarc. Nič nista bila v sorodu. […]
Drži, oba Jarca sta imela veliko skupnega: rodila sta se v Črnomlju,
le tri leta narazen, oba sta velik del življenja preživela v Novem
mestu in v novomeški kulturni zgodovini pustila neizbrisen pečat, oba
sta bila v partizanih. Miran Jarc se je rodil 5. julija 1900 […]
Pesnikov oče je bil Medvodčan, mati Ljubljančanka. Jarčeve je v Belo
krajino pripeljala očetova služba: bil je c. kr. okrajni sodnik in je
imel med službovanjem na voljo mestno stanovanje.

Janko Jarc se je rodil 25. decembra 1903 […] Janko Jarc je bil sin
edinec Doltarjeve najstarejše hčerke Marije Micke in očeta Janeza
Jarca iz Ljubljane, takratnega stražmojstra v Črmošnjicah. Janka je
oče »legitimiziral« šele štiri leta pozneje in takoj, ko je bilo
mogoče: Micka in Janez sta namreč s poroko morala počakati do
Doltarjeve vrnitve iz Amerike, kamor je šel – kot toliko Belokranjcev
– po dolarje »za boljšo srečo«. Jarčevi so potem živeli v Gradcu in
Kostanjevici, naposled pa so se ustalili v Novem mestu, nedaleč od
gradu Grm. Janko je s črnomaljsko žlahto ohranjal stike vse do svoje
smrti l. 1995. Do Doltarjeve smrti l. 1930 je redno prihajal k staremu
očetu, v hišo nad Malenco, ob Doltarovem slapu. Jankova »popoli teta«
Fančka, Doltarjeva najstarejša hči iz drugega zakona (moja stara
mama), je pripovedovala, da so morali med Jankovimi obiski otroci
hoditi po prstih, ker je potreboval mir za študij. Ker je študiral, so
do njega čutili strašansko strahospoštovanje.

Janku Jarcu, kasneje izjemno pomembnemu zgodovinarju, muzealcu in
arhivarju (z doprsnim kipom v parku ob Dolenjskem muzeju v Novem
mestu) gre zasluga za odstiranje neznank v zvezi s smrtjo Mirana
Jarca. Na peto obletnico njegove smrti, 24. avgusta 1947 je v
Slovenskem poročevalcu objavil rekonstrukcijo dogodkov, ki so si
sledili po tem, ko so partizani bežali iz italijanskega obroča in je
Miran omagal. Na podlagi teh ugotovitev so potem tudi določili datum
pesnikove smrti, o katerem so pred tem ugibali, da bi lahko bil v
razponu desetih dni. V Jarčevem članku je povzeto italijansko poročilo
o dogodku pri Pogledu v Rogu (danes je bolj uveljavljeno ime Pugled),
kjer so enega »bandita« ubili, drugega pa ujeli. Na zaslišanju so
Italijani od ujetnika izvedeli, da so ustrelili človeka z imenom Miran
Jarc. Partizan, ki je to povedal, preživel italijansko ujetništvo in
kasneje tudi nemško taborišče, je bil Pavle Kamenšek, prvi in nato
dolgoletni direktor Tekstilne tovarne Ajdovščina.

Kar nekaj literature je o tem, kako se je Miran Jarc poleti 1942
znašel na transportu v italijansko internacijo, kako je bil rešen in
kako se je znašel v partizanih ter tudi o njegovih roških srečanjih z
Matejem Borom, Edvardom Kocbekom, Josipom Vidmarjem in drugimi.
Marsičesa tudi ne vemo in najbrž ne bomo nikoli izvedeli.

Ilinka Todorovski

[Celotno besedilo prispevka z opombami vred je na
https://slov.si/doc/todorovski_miran_in_janko_jarc.docx -- mh]

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 29 Aug 2022 05:59:25 +0000
Subject: Izšla je nova Literatura!

Še vedno smo poletni. O tem priča uvodnik Veronike Simoniti, ki se je
posvetila morju v literaturi in literaturi na morju. [...] Rok Plavčak
je na krov povabil enega najvidnejših slovenskih literarnih teoretikov
Toma Virka, rešilnih jopičev si visokim valovom navkljub pričakovano
nista nadela. Njun intervju je tako gost, da bi bil vsak tu citiran
stavek nujno vzet iz konteksta – vsem z znanjem plavanja torej
preostane le skok na glavo! Z izurjenim plavalnim zamahom nas na
življenje in delo »gospodinje iz Sežane« Jolke Milič v eseju spomni
Majda Stanovnik. [...] Maja Šučur
[https://www.ludliteratura.si/revija/]