[SlovLit] Iz Novičnika Slovenske matice -- Zemljepisna imena -- Rad-a bi bil-a s teboj

[Miran Hladnik]

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 8. jun. 2022 ob 15:06
Subject: Novičnik Slovenske matice

Ddr. Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi
aleksandrinki v Egipt. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi
polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s
poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne
eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija mu
prvič postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno
osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt, ostal doma s komaj
eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim
skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz
nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj
enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so
za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje,
sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne
nazadnje pa tudi odlična podlaga za roman v pismih.

Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem
(faksimile) in njihov diplomatični prepis, da bi bil tako dostopen za
jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih
primorskih narečij v času fašizma, v 30-ih letih 20. stoletja.

Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu
viru. Ivan Bresciani, vnuk avtorja ohranjenih pisem, ki se ga še
spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le
vrnila iz Egipta, in opiše njegovo smrt. Svoje spomine predstavita
tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni
članki po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej
Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in
posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma
transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske
doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v
Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje
iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka
Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od
aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novo odkritim virom. Tega
pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica prof.
ddr. Marija Stanonik.

Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in
Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo
Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

===

Od: Alenka Juvan <ajuvan na siol.net>
Date: V čet., 9. jun. 2022 ob 15:05
Subject: [Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina]

Medobčinski muzej Kamnik – Rojstna hiša Rudolfa Maistra in Slovenski
narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca vas v  sredo, 15. junija
2022, ob 19. uri vabita v Maistrovo rojstno hišo na Šutni v Kamniku
na odprtje občasne dvojezične razstave Pokrajina & identiteta:
zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina. Razstava bo na
ogled predvidoma do začetka leta 2023. Avtorici razstave, ki je
nastala kot rezultat pred več kot desetimi leti začetega zbiranja
slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem, sta vodja Slovenskega
narodopisnega inštituta Urban Jarnik, mag. Martina Piko Rustia, in
strokovna
sodelavka mag. Uši Sereinig.

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html -- Rad-a bi bil-a s
teboj. Slike. -- miran