[SlovLit] Parliamo sloveno -- Re: Boris Pahor -- Veschwinden -- Prevajanje pravljic v slovenščino

[Miran Hladnik]

Od: Gaya <intermedija na siol.net>
Date: V tor., 31. maj 2022 ob 15:14
Subject: [Parliamo sloveno]

Pri založbi Gaya je izšla nova, že osma knjiga mag. Rade Lečič z
naslovom Parlo, parli, parliamo sloveno / Govorim, govoriš, govorimo
slovensko (oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov).
Poleg teoretičnega dela je v njej slovar s 1300 najpogostejšimi
slovenskimi glagoli, slovar nedovršnih in dovršnih glagolov ter slovar
s 1767 glagoli. Format priročnika: 16 x 23 cm. Obseg: 188 strani.
[...] Za naročila ali morebitne dodatne informacije lahko pišete na
e-naslov intermedija na siol.net . Več o drugih publikacijah Rade Lečič
si lahko ogledate na http://www.gaya.si

Nataša Bratina, Cerkno

===

https://www.primorske.si/mnenja/komentarji/mladi-boris-pahor-vam-je-nekaj-pustil
-- Andraž Gombač: Mladi, Boris Pahor vam je nekaj pustil. Primorske
novice 31. 5. 2022.

===

From: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: Tue, 31 May 2022 15:31:54 +0200
Subject: Iz velikega travna v rožnik

Občinstvo avstrijskega filmskega festivala Diagonale v Gradcu je
nagradilo dokumentarni film o izginjanju slovenščine v vsakdanjem
življenju na avstrijskem Koroškem z naslovom Izginjanje/Verschwinden.
Z režiserko in scenaristko Andrino Mračnikar se je Aleksander Čobec
danes dobrih 18 minut pogovarjal na programu Ars Radia Slovenija.
[...] Radijskemu pogovoru lahko ponovno prisluhnete na spletni
povezavi https://ars.rtvslo.si/2022/05/jezikovni-pogovori-328/

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 31. maj 2022 ob 23:11
Subject: LK, 6. junij 2022

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1214.
sestanek v ponedeljek, 6. junija, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju Filozofske fakultete. Predavali bosta prof. dr. Milena
Mileva Blažić, Pedagoška fakulteta UL in Kasilda Bedenk, prof. Naslov
predavanja: Prevajanje pravljic v slovenščino – trije izbrani primeri.

Povzetek: Izvor pravljičnih motivov je star več tisoč let, prve
zapisane pravljice pa so se v Evropi pojavile v prvi polovici 17.
stoletja. Zlata doba zbiranja pravljic je predstavljalo 19. stoletje,
sredi katerega so nastali prvi prevodi v slovenščino, predvsem iz
nemščine. Prve Grimmove pravljice v slovenščini so bile izdane v
časniku Pravi Slovenec leta 1849 (leta 1975 je bila izdana zbirka
pravljic prevajalke L. Pesjak), sledila sta prevoda Andersenovih
pravljic (leta 1863 je bila izdana zbirka prevajalca F. Erjavca, leta
1873 prevajalke L. Pesjak) in zbirke arabskih pravljic Tisoč in ena
noč (leta 1880 je bila izdana zbirka prevajalca F. L. Haderlapa).
Zatem so bili izdani prevodi številnih slovanskih pravljic. V tem
predavanju se bova osredotočili na naslednje tri primere prevodov:
1. Luiza Pesjak (1828-1898): Andersenove in Grimmove pravljice (1873-1875);
2. F. L. Haderlap (1849-1896): Tisoč in ena noč: pravljice iz jutrovih
dežel (1880-1891);
3. Angelo Cerkvenik (1894-1981): socialne pravljice Kaj pripovedujejo
Petrčkovi prijatelji (1933).

Sestanek bo potekal v hibridni obliki. Povezava na Zoom:
https://uni-lj-si.zoom.us/j/95607565451 . Vabljeni tudi študentje.  --
Chikako Shigemori Bučar