[SlovLit] S Kajetanom Gantarjem -- Valjhunstvo -- Pri Beletrini -- Mednarodni prevajalski seminar

Pet Maj 6 16:31:56 CEST 2022

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Fri,  6 May 2022 06:49:24 +0000
Subject: Pogovorni večer z akad. prof. dr. Kajetanom Gantarjem

[...] DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV vabi na pogovorni
večer s svojim častnim članom, nekdanjim predsednikom in dolgoletnim
odbornikom, s Sovretovim, Zoisovim in letošnjim Prešernovim
nagrajencem akad. prof. dr. KAJETANOM GANTARJEM, ki bo v sredo, 11.
maja 2022, ob 18. uri
na Tomšičevi 12 v Ljubljani.

Na srečanju s slavljencem se bomo dotaknili njegovega prevajalskega
dela, obujali spomine na zgodovino Društva slovenskih književnih
prevajalcev v preteklih desetletjih, se pomudili ob njegovem prispevku
k delovanju društva, vse skupaj pa bomo povezali tudi s proslavitvijo
njegove devetdesetletnice, katere obeležitev so nam dolgo preprečevale
epidemiološke razmere. Pogovor z vpogledom v bogato
spominsko-dokumentarno gradivo bo vodil dr. MATEJ HRIBERŠEK. [...]

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V pet., 6. maj 2022 ob 14:53
Subject: [Valjhunstvo – nova sopomenka za kolaboracijo?]

V torek, 10. 5. ob 18.00 vabi Slovenski inštitut na Dunaju v
Hanuschgasse 3 (4. dvor., 1. nadstr.) na predavanje prof. dr. Darje
Mihelič Populistična stigmatizacija imena karantanskega kneza:
Valjhunstvo – nova sopomenka za kolaboracijo? -- Znanstvena svetnica
Zgodovinskega inštituta Milko Kos ZRC SAZU ter redna profesorica UL
[...] bo predstavila nastanek fiktivne srhljivke o krvavih dogodkih v
zvezi s pokristjanjevanjem vzhodnoalpskega prostora v 8. stoletju, ki
je bila navdih za Prešernov Krst pri Savici. Študija, tokrat premierno
predstavlja različne poglede in interpretacije tega dogodka v tisoč
letih med dogodkom in Prešernovo pesniško upodobitvijo, kar je postalo
v Sloveniji zelo izpostavljeno ob knjigi Slovenski razkoli in
slovenska sprava slovenskega filozofa in člana SAZU prof. dr. Tineta
Hribarja ter filozofinje in sociologinje dr. Spomenke Hribar. Prijava:
office na si-dunaj.at

===

https://mailchi.mp/beletrina.si/beletrinin-majski-novinik?e=6e20ed8efd
-- iz Beletrininega majskega Novičnika:

V romanu Tišina, polna vetra, pisateljica in prevajalka Gabriela
Babnik potuje skozi razmerje med pesnikom Charlesom Baudelairom in
njegovo muzo, temnopolto plesalko in igralko Jeanne Duval, ki ga
predstavlja kot igro moči med protagonistoma. Srečala sta se leta 1842
in v dvajsetih letih njunega razmerja so nastale nekatere najslavnejše
pesmi iz zbirke Rože zla. Medtem ko večina Baudelairovih biografov
Jeanne obsoja, češ da je uničila velikega pesnika, Gabriela Babnik v
romanu med drugim reflektira tudi arhaični izvor rasizma in
negrofobije, s čimer Jeanne ne predstavlja več halucinantne seksualne
moči, temveč je pesnikov odnos do muze dekonstruiran. Črnka, eden od
najplodnejših virov pesnikovega umetniškega ustvarjanja, ni več
mešanica ravnodušne, na vse pripravljene in pokorne ženske, ki
spodbuja fantazmatske nagone francoskega moškega, ampak gre v njunem
razmerju za pristno srečanje med likoma.

Antologija H2SO4 je celostna umetnina literarnega zgodovinarja Igorja
Sakside in glasbenice Masayah, ki prinaša izbor pesmi upora različnih
obdobij, od ljudskega slovstva in puntarskih pesmi do Prešerna, Jenka,
Levstika in Gregorčiča, pa vse do Cankarja, Kosovela, Župančiča,
Kajuha in drugih avtorjev. Tema ni redka tudi v sodobnejši
književnosti, na primer pri Krakarju, Minattiju, Zajcu, Šalamunu.
Zbirko, v kateri je 35 pesmi, spremlja album osmih izmed besedil v
rapovski izvedbi, celoto pa dopolnjujejo tematski premisleki
štiriintridesetih sodobnikov, ki so s svojim delom na zelo različnih
področjih tako ali drugače izstopili iz okvira povprečnosti. Izvirne
glasbene interpretacije izbranih uporniških pesmi sta ustvarila
raperja Masayah in Drill, saj je tudi rap glasba krika upora proti
družbi, v kateri nenehno iščemo svobodo in človečnost.

Knjiga Bogovi se nam smejijo pesnika in pisatelja Aleša Štegra je
knjiga o mitih ali bolje rečeno o narobemitih. Miti o Evropi, Meduzi,
Orfeju, Prometeju, Ikarju in Narcisu so namreč postavljeni v povsem
konkretno in aktualno sodobnost, njihove zgodbe pa povezuje moški, ki
se nekega dne odloči radikalno izstopiti iz spon civilizacije. Knjiga
bralca preko zgodbe samomorilskih ljubimcev iz Heidelberga in
Istanbula spodbudi k preizpraševanju pravih in krvavih pomenov trka
kultur, v njem zbudi prometejska vprašanja, ki se odpirajo rudarju ob
nenadejani nalogi odkopavanja zasutih množičnih grobišč, in ga ob
zgodbi o varnostniku v arheološkem muzeju, ki zaradi volje, močnejše
od njegovih čustev, pokonča svojo Evridiko, napeljejo k razmisleku o
tem, česa je sploh zmožna ljubezen. Čeprav smo naučeni o mitih
razmišljati kot o zgodbah, iz katerih lahko črpamo modrost, Šteger v
knjigi pokaže, da nas miti – ko se začno njihovi notranji mehanizmi
udejanjati v nas, posameznikih iz mesa in krvi – največkrat predvsem
zavedejo in iz nas naredijo tragikomične junake usode, ki se jim
bogovi kvečjemu posmehujejo.

V ponedeljek, 16. maja, ob 20. uri, bo na vrsti pogovor o romanu
Ponovitev nobelovca Petra Handkeja. O enem izmed najpomembnejših
Handkejevih del se bo s prevajalko dr. Silvijo Borovnik pogovarjala
novinarka in urednica Maruša Prelesnik Zdešar.

Beletrinina debata: Kultura, talka vsakokratnih političnih apetitov? V
sredo, 18. maja, ob 18. uri vas vljudno vabimo, da se v živo ali preko
spleta pridružite Beletrinini debati, na kateri bodo udeleženci
pretresali usodo umetnosti in kulture v primežu sankcij proti
agresorskim državam. Debata bo potekala v hibridni obliki – v živo v
vinski kleti Marof (Mačkovci 35) na slikovitem Goričkem ter preko
neposrednega spletnega prenosa na Beletrininem kanalu Youtube
(https://beletrina.us18.list-manage.com/track/click?u=6c671b436c5d0de9e4d3ae4ff&id=8084fa7231&e=348563f241).

Izhodišče tokratne debate so ukinitev Ruskega centra znanosti in
kulture v Ljubljani, množične prekinitve sodelovanja z ruskimi
glasbeniki in baletniki po vsem svetu, celo prepoved nastopa ruskemu
predstavniku na Eurosongu, festivalu, ki slovi po svoji apolitičnosti,
zaradi te odločitve pa je čez noč postal politično angažiran. Bodo
evropske države, združene v zgodovinsko enotnem odzivu zoper Putinovo
Rusijo, sankcije nadaljevale še z izgonom vsega ruskega iz šolskega
sistema, gledališč in koncertnih dvoran? Kaj nam demokratična Evropa
sporoča s sankcioniranjem ruske kulture? So takšne sankcije zoper
kulturo in kulturnike, ki naj bi presegali vsakokratne politične
apetite, upravičene? O vsem tem in še čem se bodo pogovarjali pisatelj
in nekdanji novinar Vlado Žabot, predstavnik Kulturnega društva
Ljubljana - Kijev dr. Jevgenij Gorešnik, kulturolog prof. dr. Peter
Stankovič in posebna gostja, vojna poročevalka RTV Slovenija Karmen W.
Švegl, ki se bo debati pridružila preko video povezave. Beletrinino
debato bosta vodila novinarja Nejc Krevs in Valentina Plaskan Jordan.

===

Od: Tanja Petric <jak.seminar na yahoo.com>
Date: V pet., 6. maj 2022 ob 15:51
Subject: VABILO: Mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti
2022 [...]

Društvo slovenskih književnih prevajalcev v okviru operacije
Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu –
model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v
tujini vabi na 12. mednarodni prevajalski seminar slovenske
književnosti, ki bo med 15. in 20. avgustom 2022 organiziran v
Ljubljani in Mariboru.

Mednarodni prevajalski seminar bo predvidoma 12 izbranim prevajalcem
slovenske književnosti v tuje jezike ponudil vpogled v aktualno stanje
sodobne slovenske literature in možnost sodelovanja s slovenskimi
prevodoslovci, avtorji, predavatelji in tujimi kolegi. Udeležencem
nudimo brezplačno udeležbo na seminarju in vseh dogodkih ter
aktivnostih po programu, krijemo bivanje v času seminarja, potne
stroške in stroške morebitnih nujnih testiranj za COVID-19.

Več informacij, določila glede prijave in vso dokumentacijo najdete na
http://dskp-drustvo.si/index.php/novice/objava/12.-mednarodni-prevajalski-seminar-slovenske-knjizhevnosti-vabilo
[...] Rok za prijavo je sreda, 25. maj 2022. [...]