[SlovLit] Festival Fabula -- Tehnologije za aglutinativne jezike -- Rusija, Trdina, Ukrajina

[Miran Hladnik]

https://mailchi.mp/beletrina.si/fabula-hub-predstavlja-dino-peut-oetov-sinko?e=6e20ed8efd
-- V četrtek, 10. marca 2022, bo na literarnem večeru v okviru
festivala Fabula gostoval hrvaški dramaturg, pisatelj in pesnik Dino
Pešut. Avtor bo v Klubu Cankarjevega doma nastopil ob 20. uri.
Pogovor, ki bo tolmačen v slovenščino, bo vodila Đurđa Strsoglavec. V
okviru festivala je v prevodu Dijane Matković izšel roman Dina Pešuta
Očetov sinko.

===

https://conferences.famnit.upr.si/event/24/ -- The International
Conference on Agglutinative Language Technologies as a challenge of
Natural Language Processing (ALTNLP), Koper 6.--8. junija 2022

===

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Date: V sre., 9. mar. 2022 ob 01:15
Subject: Rusija, Trdina, Ukrajina

Nekatera dejanja so lahko dolgo v zraku, a se zdijo do te mere korak
preveč, da smo še posebej pretreseni, ko se vendarle zgodijo. V ljudeh
se prebudijo moči in zmožnosti, ki presenetijo še njih same. Nekateri
postanejo branilci, drugi se lahko oprimejo nečesa drugega, da ne
ostanejo zgolj nemi opazovalci. Ob napadu Rusije na Ukrajino se vsi
zavedamo, da imajo trenutna dejanja globoke korenine v preteklosti.
Tako se je v mojih mislih oblikoval predlog za samotno študiozno
preučevanje. Pošiljam ga tebi v premislek in morebitno objavo, ker
vsebuje izdaten literarnozgodovinski delež. Ugotovitve bi bile
nedvomno zanimive tudi za širšo javnost.

Med januarjem in marcem leta 1905 je Janez Trdina napisal 14 pisem dr.
Francu Dergancu, ki jih je ta nato objavil v reviji *Ljubljanski zvon*
pod naslovom *Moje življenje*. (ZD 3: 614) Proti koncu pripovedi omeni
Trdina svojo posebno bralno in študijsko pozornost: "Poleg spoznavanja
slovenske narodnosti sem se bavil v svojem pokoju največ z zgodovino,
zemljepisom, statistiko in etnografijo mogočne slovanske
pokroviteljice Rusije. Teh študij sem se lotil jako resno že na Reki.
V tamošnji čitalnici smo pretresali skoro vsak dan razmere ruskega
carstva in nekateri udje so imeli o njem tudi dobre poučne knjige,
katere so mi radi posojali." (ZD 3: 560)

Ko je Trdina zapisal te stavke, je ravno potekala rusko-japonska
vojna. Na Reko se je preselil iz Varaždina jeseni leta 1855. Razprave
o Rusiji v tamkajšnji čitalnici so torej potekale sredi krimske vojne
(1854–1856), s katero se je začelo odločnejše poseganje Britanije in
Francije v vzhodnem Sredozemlju, na Bližnjem Vzhodu in Vzhodni Evropi,
kar je privedlo do razpada dveh cesarstev in velikih političnih
sprememb v dveh državah – po I. svetovni vojni.
<https://sl.wikipedia.org/wiki/Rusko-japonska_vojna>
<https://sl.wikipedia.org/wiki/Krimska_vojna>

Leta 1875 si je nastavil prvo zapisno knjižico z oznako "Russica".
Pred tem letom so izpiski o Rusiji pomešani z zapisi o Dolenjcih v
zapisnih knjižicah, po katerih je bila v letih 1986 in 1987
pripravljena knjiga *Podobe prednikov*. Te izpiske je Trdina takole
označil: "Najboljše knjige, ki pišejo o Rusiji, sem tudi kaj pridno
ekscerpiral. Teh posnetkov hranim mnogo še dandanes, dosti pa se mi
jih je tudi poizgubilo. Večino ekscerptov sem zapisal v sešitke, ki
imajo napis: Russica; teh se bo našlo po moji smrti več nego 40." (ZD
3: 561)

Ohranjenih je 50 zvežčičev s tem naslovom, zadnji je bil verjetno
popisan leta 1898: nastajali so torej približno 24 let. To načrtno
posvečanje Rusiji od leta 1875 naprej lahko povežemo s takratnim
dogajanjem na obrobjih osmanskega cesarstva in posegih Rusije, ki je
podpirala upornike. Vse to je privedlo do berlinskega kongresa leta
1878.
<https://sl.wikipedia.org/wiki/Berlinski_kongres> Pogledati je treba
to geslo v drugih jezikih, da nam postane dogajanje razumljivo.

Trdina je sicer v *Mojem življenju* navedel nekaj imen: zanj najbolj
pomembnih avtorjev knjig o Rusiji, a ta seznam ni izčrpen in popoln.
To me privede do mojega predloga. V NUK-ovem *Katalogu rokopisov*
najdemo Trdinovo ostalino, kolikor je bila po pisateljevi smrti
izročena Lavoslavu Schwentnerju, ki jo je po II. svetovni vojni predal
Državni založbi Slovenije, ta pa prepustila NUK, pod oznako Ms 1698.
<https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2020/Katalog_rokopisov.pdf>
Str. 718–720.

 [...] [Nadaljevanje in celotni prispevek na
https://slov.si/doc/Igor-Kramberger_predlog-za-raziskovanje-rokopisov-Janeza-Trdine_2022-03-08.pdf
– mh]

Lep pozdrav,
Igor