[SlovLit] Iz Tübingena v Dachau 2 -- Re: Jurčič in Perenič -- Re: Medsebojna razumljivost slovanskih jezikov

Pon Dec 6 12:50:04 CET 2021

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V pon., 6. dec. 2021 ob 04:39
Subject: Iz Tübingena v Dachau 2 (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007579.html )

Študentom z lektorata slovenščine v Tübingenu smo med ogledom KT
Dachau predstavili risbe z dachavsko tematiko, ki so jih ustvarili
ujetniki slikarji:  Zoran Mušič – cikel Nismo poslednji, Vlasto Kopač
– triintrideset risb, skrivaj narisanih l. 1944, med njimi tepež z
bikovko na tepežnem stolu (Ziegenbock) in portreti sotrpinov (npr.
Bojan Kardelj, mrtvi pisatelj Ivan Grahor),  Božo Pengov – risba z
grozljivim prizorom golih mrličev, okostnjakov, po dva v eni krsti z
napisom: Ne moremo z vami, toda ne pozabite na nas (objavljena v
Prilogi zadnje številke Dachavskega poročevalca pred vrnitvijo v
domovino -  risba na ciklostilsko matrico). Boris Kobe je ustvaril
znamenite Tarok karte z motivi iz življenja v taborišču. Komplet kart
je prek metafore igre na edinstven način zajel avtorjevo doživljanje
koncentracijskega taborišča od prihoda do osvoboditve. Posebnost kart
je, da z njimi ni mogoče igrati taroka. Pikovo in križevo desetico je
upodobil kot asa, kar je namerna napaka, s katero je hotel odvrniti od
igre morebitne kvartopirce. Kobetov tarok vzbuja še danes zanimanje
tako pri nas kot v tujini. Motive iz Dachaua so  upodobili tudi
jetniki slikarji Bogdan Borčič, Milan Lorbek: vsakdanji prizori, npr.
Delitev hrane (vladala je strahotna lakota), Jetniki na apelplacu --
goli, onemogli, do kosti premraženi in izstradani jetniki (blizu
Münchna, kjer je taborišče, večkrat piha mrzel veter, januarja je bilo
pogosto celo minus trideset stopinj) --  in risba Samomor (na bodeči
električni žici), Ernest Adamič (samopodoba), Bruno Vavpotič – risba
Pripravljeni za krematorij (gomila do smrti izstradanih jetnikov).
Risbe slovenskih umetnikov si lahko obiskovalci Dachaua na obhodu
skozi taborišče  ogledajo na vmesni postaji z aplikacijo Umetnost v KZ
Dachau. Kljub neznanskemu trpljenju so slovenski umetniki zmogli
ustvariti dela, ki še danes živo govorijo o grozotah druge svetovne
vojne, in najvidnejša so predstavljena obiskovalcem Dachaua (Vlasto
Kopač, Zoran Mušič, Boris Kobe, Fran Albreht)

Sredi nenehnega zastraševanja, poniževanja, izkoriščanja in mučenja je
bilo izjemno pogumno, da so slovenski jetniki v taborišču v skrivaj
organizirali miklavževanje 6. dec. 1943 in Prešernovo proslavo 13.
feb. 1944. Pesnik Fran Albrecht je ob stoletnici Zdravljice napisal
pesem Francetu Prešernu, ki jo je na prireditvi tudi recitiral.
Organizirali so celo pevski zbor, ki ga je vodil zborovodja, koroški
Slovenec Foltej Hartman. V paketih, ki so jih zaporniki po l. 1943
smeli prejemati od sorodnikov, je bila skrita tudi duhovna hrana:
Prešernove Poezije, Cankarjeve črtice (npr. Krivica) in tudi Aljaževa
pesmarica.

Skoraj neverjetno je,  da so po osvoboditvi Dachaua 29. aprila 1945
Slovenci (delovali so v okviru Jugoslovanskega osvobodilnega odbora)
začeli izdajati dnevnik Dahavski poročevalec, ki je izhajal od 8. maja
do 5. junija (30 številk), glavni urednik je bil pisatelj Ludvik
Mrzel. Izdali so tudi knjigo Nekaj partizanskih in eno številko
humorističnega lista Jež za žico, ki so mu dale posebno vrednost risbe
Boža Pengova.

V KT Dachau  je bilo doma zlo v najgrozljivejši obliki, ubijanje se je
dogajalo po tekočem traku. Ta kraj priča o tem, česa je človek zmožen.
Slovenski taboriščnik Fedor Bevc je krik nemoči izrazil v pesmi
Dachavska vrata:

Že spet so se požrešna vrata odprla,
kolono tisoč novih so požrla.
»Kako? Od kod tovariš?«
»Z vzhoda tam, kjer se dani,
kjer noč in dan grme topovi,
tam, kjer goré naši domovi,
od tam smo mi!«
»Le tisoč so vas sem prignali?«
»O ne, v vagonih so ostali,
ki teh prekletih vrat ne bodo prestopili;
té kot živino so pobili
kar med potjo.
A jutri bodo nas poklali,
nas podljudi.«

Naj se nikoli več ne ponovi  …

Lep Miklavžev dan in prisrčen pozdrav iz Tübingena
Irma

===

https://javnost.si/2021/12/06/intervju-urska-perenic-razkriva-vse-o-jurcicu/
-- Intervju: Urška Perenič razkriva vse o Jurčiču. Javnost.si.

===

Od: Janez Brank <janez.brank na guest.arnes.si>
Date: V pon., 6. dec. 2021 ob 10:04
Subject: Re: Medsebojna razumljivost slovanskih jezikov
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007578.html)

Pozdravljeni! Pišem vam v zvezi z linkom na razpravo Roberta Lindsaya
"Mutual Intelligibility of Languages in the Slavic Family", ki ste ga
poslali na slovlit
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007578.html). Ker se ne
spoznam na jezikoslovje, me zanima, ali nas s tem linkom zgolj malo
hecate ali se vam ta razprava resno zdi vredna pozornosti.

Ogledal sem si, kar piše v tej razpravi o slovenščini, in naletel na
precej zelo dvomljivih stvari.  Na primer, na str. 21 piše:

| Written Slovene was based on the language of the Slovene Bible
| from 1583. This remained the standard until Slovene was
| standardized in 1850's. It would be as if all American English
| prose was written in the language of the King James Bible until
| 1850 and then suddenly switched over to the vernacular.

To se sliši tako, kot da bi bila npr. Vodnik ali Prešeren pisala v
enakem jeziku kot Dalmatin, kar je menda vendar popolnoma bizarno.

Na str. 22 piše "Deljeniska" namesto "Dolenjska".  To ne zbuja ravno
zaupanja v avtorjevo poznavanje tematike.

Str. 24: "Styrian, Shtajerska, Pomjan, Istrski, or Stajerski Slovene is
one of the eight main Slovene dialects."  Ali prav razumem, da ta avtor
trdi, da v Istri in na Štajerskem govorijo isto narečje?

Str. 27: "Slovenes have very poor intelligibility of Prekmurjian at
10%."  V podkrepitev te številke nima nič drugega kot link na neko
debato na redditu, v kateri je en človek napisal, da razume mogoče 10%
neke konkretne pesmi nekega prekmurskega benda.  Vtis imam, da tudi
drugi podatki o medsebojni razumljivosti, na katere se tu in tam opira,
ne temeljijo na bolj ali manj podobno šibkih temeljih.

Str. 27: "Upper Carniolan is regarded along with Prekmurjian and Resian
as among of the hardest dialects to understand in Slovenia."  Kako je
mogoče resno vzeti nekoga, ki pravi, da so gorenjska narečja tako težko
razumljiva kot prekmurska in rezijsko?

Malo googlanja kaže, da je isti Robert Lindsay avtor še več drugih
dvomljivih prispevkov:

https://old.reddit.com/r/linguistics/comments/g7zzpv/what_do_you_think_of_robert_lindsays_ranking_of/
| Robert Lindsay is notorious for being a quack. I wrote lab reports
| in undergrad that were better than his 'papers'.

Po mojem ni ravno najlepše, da pošiljate linke na take razprave na
slovlit brez kakršnega koli komentarja; kak bralec, ki si razprave ni
ogledal, bi utegnil pomotoma misliti, da je mišljena resno ...

Lep pozdrav,
Janez Brank

---

Hvala za opažanja in za stališče, spoštovani kolega Brank. 256 strani
teksta na relevantno jezikoslovno temo kliče po javnem odzivu, najbolj
bodo merodajne pač razlage in ocene primerjalnih jezikoslovcev.
Slovlit noče biti niti prostor strokovnega provociranja niti prostor
promocije zgolj veljavnih znanstvenih spoznanj, ampak želi biti
prostor  kritične refleksije vsega, kar se po taki ali drugačni poti
znajde na našem strokovnem namizju. Tako razumem tudi vaš prispevek.
-- lp, miran hladnik