[SlovLit] Iz Tübingena v Dachau -- Re: Dostojevski in jaz -- Razpisi

Pon Dec 6 09:31:12 CET 2021

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V pon., 6. dec. 2021 ob 04:37
Subject: Iz Tübingena v Dachau

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu smo 17. nov. imeli strokovno
ekskurzijo Slovenci v Koncentracijskem taborišču Dachau. Obudili smo
spomine na grozote nacističnega KT, v katerem je trpelo in umrlo tudi
izjemno veliko Slovencev, med njimi mnogo mladih izobražencev. Prvi
ujetniki slovenske narodnosti so bili koroški Slovenci, avstrijski
državljani, ki so jih nacisti zaradi nasprotovanja nasilni
raznarodovalni politiki zaprli že na začetku leta 1941, število se je
močno povečalo po začetku partizanskega odpora v Sloveniji. Že jeseni
1941 so prišli prvi taboriščniki iz Gorenjske, osumljeni sodelovanja s
partizani, nato se je njihovo število povečevalo,  zlasti v l. 1943 po
kapitulaciji Italije, ko so nekdanje italijansko okupacijsko območje
prevzeli nemški okupatorji. Celotno število slovenskih taboriščnikov v
Dachauu ni znano, ker ni natančne dokumentacije, prav tako ni znano
natančno število Slovencev, ki so v Dachauu umrli. Po podatkih
časopisa Dachavski poročevalec z dne 3. junija 1945 je bilo ob
osvoboditvi taborišča v Dachauu živih 2569 Slovencev, ki so jih šteli
med Jugoslovane (vseh preživelih Jugoslovanov je bilo okoli 3000).
Vseh Jugoslovanskih jetnikov v Dachauu je bilo 7700, med njimi je bilo
največ Slovencev, okoli 70 odstotkov.

Ogledali smo si spominsko postajo (Gedenkstätte) KT Dachau, ki ima več
točk spominjanja, po katerih smo se premikali po vrsti, kot so jih
doživljali jetniki, ko so prestopili mrežasta železna vhodna vrata (z
vkovanim napisom Arbeit macht frei – Delo osvobaja): sprejemni blok
Jourhaus, taboriščna "kopalnica" (kjer so jetnike pobrili, boleče
dezinficirali, a tudi bičali in obešali za roke), gospodarsko
poslopje,  spalne barake (34), apelplac, kazenska baraka
(Straffkomando), mučilnica, blok za medicinske eksperimente  (izbrane
jetnike so npr. okužili z malarijo, nekatere tudi po večkrat, jih
podvrgli poskusom vpliva nizkih in visokih zračnih tlakov na človeško
telo, na njih so izvajali poskuse z ledeno mrzlo vodo, s TBC,
kirurgične poskuse … -- ogromno jetnikov ni preživelo), taboriščni
zapori in dvoriščni zid, kjer so esesovci streljali ujetnike, nazadnje
tudi oba  krematorija, ki sta vsakodnevno obratovala.  Študentom  smo
predstavili situacijo med 2. sv. vojno, ki je mnoge zavedne Slovence,
žrtve nacističnega režima, pripeljala v KT Dachau, jetniki so bili
tudi slovenski literati: pisatelj Alojz Kraigher (bil je najstarejši
jetnik in je v taborišču deloval tudi kot zdravnik), Ludvik Mrzel (ob
osvoboditvi postal glavni urednik časopisa Dachavski poročevalec),
Igor Torkar (Boris Fakin), pesnik Fran Albreht, literarni kritik in
dramaturg Vladimir Kralj,  tu je umrl pisatelj Ivo Grahor, za krajši
čas je bil v Dachau tudi pisatelj Boris Pahor. V Dachauu sta bili
zaprta tudi Franc Križnar, avtor dela Ne vdaj se  fant – kronika
taboriščnega življenju v Dachauu  (Založba Borec, 1968) ter Stane
Šinkovec, avtor Monografije o KT Dachau (Zbornik Dachau, Založba
Borec, 1981).

V nadaljevanju ogleda smo predstavili likovna dela, predvsem risbe s
taboriščno tematiko, ki so jih slovenski slikarji ustvarili v
taborišču.

Lep pozdrav iz Tübingena, Irma

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Mon,  6 Dec 2021 05:59:38 +0000
Subject: Zadnje predavanje iz cikla Dostojevski in jaz

Cikel predavanj Dostojevski in jaz, ki ga LUD Literatura pripravlja
skupaj s Cankarjevim domom, je povezan z istoimenskim zbornikom, ki je
letos izšel pri LUD Literatura in v katerem je s svojimi prispevki
sodelovalo sedemnajst avtorjev. Namen zbornika je bila aktualizacija
literarnega opusa F. M. Dostojevskega in njegove intelektualne
zapuščine: 11. novembra 2021 je bila namreč dvestota obletnica
pisateljevega rojstva. V ciklu Dostojevski in jaz, ki je del širšega
cikla Skrivnost Dostojevski v organizaciji Cankarjevega doma, bo med
8. novembrom in 8. decembrom nastopilo osem predavateljev: Gorazd
Kocijančič, dr. Ivan Verč, ddr. Igor Grdina, dr. Matic Kocijančič, dr.
Neža Zajc, mag. Sergej Valijev, dr. Tomo Virk in dr. Blaž Podlesnik.

Četrti dogodek iz cikla, ki je obenem zadnji, bo potekal v sredo, 8.
decembra, ob 19. uri, v Klubu Cankarjevega doma. Profesor primerjalne
književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti,
izredni član SAZU, dr. Tomo Virk bo predaval o problematiki teodiceje
v Bratih Karamazovih Dostojevskega in v tem kontekstu tudi o
avtobiografskem ozadju romana. Predavatelj ruske književnosti na
ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Blaž Podlesnik pa bo na
predavanju ob fotografijah Dostojevskega iz šestdesetih in
sedemdesetih let razmišljal o avtentični bradi à la Dostoïevski. Na
vprašanje, kaj jo določa in zakaj, bo poskušal odgovoriti tudi s
primeri brad iz zadnjega avtorjevega romana.

===

From: Bronka.Straus na gov.si
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 6 Dec 2021 09:04:43 +0100
Subject: [Razpisi]

Na spletni strani MIZŠ je objavljen poziv učiteljem in učiteljicam za
napotitev na delo v evropskih šolah z začetkom v šolskem letu 2022/23,
in sicer za naslednja delovna mesta:

1.    Učitelj/učiteljica za poučevanje zgodovine (v nemščini) in
nemščine kot tujega jezika na sekundarni stopnji Evropske šole
Frankfurt
2.    Učitelj/učiteljica za poučevanje nemščine kot tujega jezika in
slovenščine na sekundarni stopnji Evropske šole Luksemburg II
3.    Učitelj/učiteljica za poučevanje angleščine kot tujega jezika in
slovenščine na sekundarni stopnji Evropske šole Varese

Povezava na poziv:
https://www.gov.si/novice/2021-11-30-poziv-uciteljem-in-uciteljicam-za-napotitev-na-delo-v-evropskih-solah-z-zacetkom-v-solskem-letu-202223/

Rok za prijavo je 14. 1. 2022.