[SlovLit] Rumen in rdeč -- Besede in kruh

Pon Avg 30 15:35:13 CEST 2021

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Date: V pon., 30. avg. 2021 ob 10:44
Subject: RE: [SlovLit] Rumen in rdeč
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007457.html)

Dragi Miran, gospod je vprašanje o rumenem in rdečem naslovil tudi
name. Takole sem mu odgovoril:

Spoštovani gospod N. N., dikcija »Enako je …« v Slovenskem etimološkem
slovarju pomeni, da so si besede med seboj sorodne, ne pa, da je ena
prevzeta iz druge. Starocerkvenoslovanska beseda ruměnъ je torej
sorodna s slovensko rumen, je njena sestra, ki ima istega
praslovanskega starša, ta pa izvira iz praindoevropske besede, ki ima
isti koren kot še naše rdeč, rjav, ruda, rus v pomenu »rdečelas« itd.
Resda tudi slovenščina pozna pridevnik žolt, ki pomeni »rumen«, a
besedo danes občutimo starinsko, v knjižnem jeziku pa se je v tem
pomenu uveljavila rumen, ki v večini drugih slovanskih jezikov pomeni
»rdečkast« ali »rdeč«, v ukrajinščini pa kot pri nas »rumen«. V
čakavščini pomeni »zlatordeč«, zato se zdi verjetno, da je rumen
prvotno pomenilo svetlejše rdečo barvo, morda oranžno ali kaj
podobnega. Barve namreč nekdaj niso bile tako točno določene kot
danes, ko poznamo barvne spektre in lestvice. Pomislite samo na to, da
so besede oranžen, lila, roza, vijoličast zelo mlade tvorjenke ali
izposojenke. Te barvne odtenke so prej pokrivale besede iz besedne
družine rdeč, tj. tudi rumen, rus, rud in še kaka.

Če strnem: pomen »rumen« se je pri nas prek »zlatorumen« ali »oranžen«
razvil iz pomena »(svetlo) rdeč«, ki ga je pred 1200 leti imela
praslovanska tvorjenka *ruměnъ. Ta beseda je tvorjena iz naslednika
5000 let starega praindoevropskega korena *(h)reudh-, ki je označeval
tople, večinoma rdečkaste barvne odtenke od rjave do rumene.

V upanju, da je problem zdaj pojasnjen, Vas lepo pozdravljam.
Marko Snoj

On pa se je meni zahvalil takole:
Zahvaljujem se Vam za tako izčrpen odgovor. Z največjim užitkom sem
prebral napisano, saj ste več kot odgovorili na moje vprašanje.
Etimologija predstavlja res velik in zanimiv del jezika.

---

Od: Polajnar, Anka <Anka.Polajnar na ff.uni-lj.si>
Date: V pon., 30. avg. 2021 ob 10:51
Subject: o rdečem in rumenem

[...] Beseda »rumena« je včasih pomenila rožnato barvo: "Rasi in lubi
me luba moja gartroža rumena" naj bi bilo [zapisano] v najstarejši
slovenski ljubezenski pesmi v Auerspergovem rokopisu. [...]

---

Prim. tudi Matjaž Mastnak: Lekarniška roža na znamki
(https://www.arboretum.si/arboretum/lekarniska-roza-na-znamki/).
Arboretum Volčji Potok. -- mh

===

Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V pon., 30. avg. 2021 ob 15:29
Subject: Besede in kruh

Tone Hočevar se je v Sobotni temi Dela (63/175, 14) nazorno poigral s
protivno rabo samostalnikov besede in kruh v sklepu stavi:

Berlinski zid je padel, a ne za Kubance. Nemiri. Obupani in
naveličani, da se večne obljube o lepših časih že šestdeset let
končujejo z veliko besedami, a malo kruha.

Protivna zveza z veliko besedami, a malo kruha je med drugim nazorna v
tem, da oblika z … besedami pravzaprav ni v orodniku množine, ampak v
orodniku množinja, oblika … kruha pa naprej ni v rodilniku ednine,
ampak orodniku edninja. Protivna zveza v množinju ter edninju se
namreč v celoti sklanja takole:

N veliko besed,           a malo kruha
T veliko besed,            a malo kruha
R veliko besed,            a malo kruha
D veliko besedam,       a malo kruhu
M veliko besedah,       a malo kruha
O veliko besedami,      a malo kruha

Prehod množine v množinje ter ednine v edninje sta izzvala prislova
veliko in malo v vlogi levoodmernih prilastkov ob samostalniku besed v
vlogi jedra enega dela in ob samostalniku kruha v vlogi jedra drugega
dela protivne zveze. V ednini pa je samostalnik kos v vlogi jedra, ki
mu sledi rodilnik kruha v vlogi desnoodleglega prilastka, medtem ko je
samostalnik kosa v vlogi jedra, ki sledi prislovu pol v vlogi
levoodmernega prilastka, spet v edninju takole:

N kos kruha                pol kosa …
T kos kruha                 pol kosa …
R kosa kruha               pol kosa …
D kosu kruha               pol kosu …
M kosu kruha              pol kosa …
O kosom kruha            pol kosa …

Pomenljivo je, da soočenje ednine in edninja ni tako daleč od soočenja
ednine in dvojine:

N kos                           kosa
T kos                           kosa
R kosa                         kosov
D kosu                         kosoma
M kosu                         kosih
O kosom                      kosoma

Vodoravno štetje samostalnikov je tedaj lahko podlaga za navpično
sklanjo samostalnikov.

Vlado Nartnik