[SlovLit] Radetzkyjeva koračnica -- Rezijansko -- Aj dont andrstend engliš

[Miran Hladnik]

https://beletrina.us18.list-manage.com/track/click?u=6c671b436c5d0de9e4d3ae4ff&id=833373be4a&e=6e20ed8efd
-- Beletrina v živo. Tokrat se Blažka Müller pogovarja s prevajalko
Miro Miladinović Zalaznik o romanu Radetzkyjeva koračnica avtorja
Josepha Rotha, ki velja za enega izmed najpomembnejših pisateljev
moderne avstrijske književnosti. Radetzkyjeva koračnica  je njegov
najpomembnejši roman, portret treh generacij slovenske družine Trotta
na platnu propadajočega avstro-ogrskega cesarstva.

===

Od: Slovenska matica <tajnistvo na slovenska-matica.si>
Date: V tor., 3. avg. 2021 ob 10:27
Subject: Vabilo

Vljudno vabljeni na predstavitev pesniške zbirke Renata Quaglie Zaleni
okrišiji/Zelene krošnje, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 16. uri v
Muzeju rezijanskih ljudi na Solbici (Italija). Z avtorjem Renatom
Quaglio, prejemnikom nagrade Prešernovega sklada za leto 1985, ter
Luigio Negro, predsednico Muzeja rezijanskih ljudi, se bo pogovarjal
pesnik Marko Kravos, avtor izbora, prepesnitve in spremne študije.
Dogodek bo potekal ob upoštevanju priporočil pristojnih zdravstvenih
institucij in v soorganizaciji Slovenske matice, Kulturnega društva
Rozajanski dum, Muzeja rezijanskih ljudi in Zvezo slovenskih kulturnih
društev v Italiji kot preddogodek festivala Slofest. [...]

===

From: Januska Gostencnik <januska na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 03 Aug 2021 13:49:42 +0224
Subject: Aj dont andrstend engliš ali ARRS-jevo podajanje mnenj
(tujih) recenzentov v angleščini

Februarja letos sem na ARRS razpis prijavila temeljni raziskovalni
projekt. Projektna dokumentacija, ki jo je bilo potrebno oddati, je
bila zahtevana v slovenskem jeziku in angleškem prevodu. To sem s
sklonjeno glavo naredila, v upanju, da bo projektna vsebina tako laže
razumljiva tujim recenzentom, ki jo bodo brali.

Pustimo zdaj ob strani nedavni ARRS-jev birokratski polom, ko je
sistem pri nekaterih od prijaviteljev zatajil in recenzentom poslal
zgolj projektno dokumentacijo v slovenskem jeziku. Ti so posledično
dobili oceno »0« za svoje prijave. Kaj to zares pomeni? Da projekt, ki
je napisan le v slovenskem jeziku, oddan na slovenski instituciji v
Sloveniji, ne more biti ocenjen oz. je ocenjen negativno? Ne razumem.

Ampak to, na mojo srečo, ni moja zgodba. Moja se nadaljuje v
angleščini, in sicer le v angleščini. 20. 7. sem s strani ARRS prejela
elektronsko pošto (samo v slovenščini!) s povezavo na digitalni
obrazec oz. spletno stran »digital forms«, kjer sem našla poročila
recenzentov oz. tri številčne ocene in pisne obrazložitve le-teh za
mojo projektno prijavo. Celotna spletna stran je bila le v angleškem
jeziku, prav tako pisne obrazložitve ocen. (Še dobro, da vsi
uporabljamo arabski številski sistem.) Hvala slovenskemu javnemu
šolstvu, mojim staršem, da so mi plačevali tečaje angleščine v tujini,
hvala meni, da sem zaradi lastne družabnosti v angleščini klepetala z
številnimi tujci (konverzacije), da sem z veseljem brala v angleščini
(bralno razumevanje), da sem v srednješolskih časih v stanjih
najstniških zaljubljenosti in preizpraševanja o smislu vsega
podpovprečno pesnikovala v tujih jezikih (tudi poezija se splača), da
sem bila zaradi vsega navedenega zmožna razumeti vse, kar je bilo
napisano na strani »digital forms«.

Vendar, v Uradnem listu Republike Slovenije je objavljen Zakon o javni
rabi slovenščine (ZJRS)
(https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2004-01-3841?sop=2004-01-3841).
Če povzamem vse tam objavljene člene (polno jih je) - v Sloveniji se
med seboj uradno sporazumevamo v slovenščini, ergo znanje angleškega
jezika ni obvezno. Dopuščam skoraj nično možnost, da sem kaj
spregledala.

Razumem, da nisem povedala ničesar zares novega, ne razumem pa, zakaj
še vedno vsi pristajamo na to in takih (angleških) ocen ne zavrnemo in
zahtevamo prevod v slovenščino. To sem sama že storila v pritožbi na
ocene recenzentov in pozvala ARRS, naj tudi sami zagotovijo slovenske
prevode recenzentskih poročil. Naslednja stopnja je, da se začnem
pretvarjati, da ne razumem nobenega drugega jezika razen maternega, in
tako oceno vrnem nazaj neprebrano. Če bi to storili vsi, bi pa le
morda kam prišli.

Januška Gostenčnik
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU