[SlovLit] Obelisk Kopitarju na Dunaju -- O Jurčiču -- Center : periferija

[Miran Hladnik]

Od: Janez Dular <janez_dular2 na t-2.net>
Date: V ned., 30. maj 2021 ob 15:27
Subject: [Obelisk Kopitarju na Dunaju]

Dragi Miran, mislim, da je zgledno zasnovani in izpeljani projekt
postavitve spomenika ("obeliska") na prostoru prvotnega Kopitarjevega
groba na starem dunajskem pokopališču vreden pozornosti na SlovLitu pa
tudi širše kulturne javnosti. Pobudnik in spiritus agens projekta je
bil moj nekdanji sodelavec na Uradu za Slovence po svetu (zdaj
upokojenec) Ivan Martelanc. Zadevo je prizadevno podprlo Ministrstvo
za zunanje zadeve v dogovoru z dunajskim županstvom.

Lp, Janez Dular

[https://slov.si/doc/20210526_104227.jpg -- slika spomenika Kopitarju na Dunaju]

===

Še nekaj objav Urške Perenič o Jurčiču v njegovem letu:

https://val202.rtvslo.si/2021/04/kulturnice-658/ -- Veronika Gnezda:
Josip Jurčič: Vse, kar pišeš, mora odražati narod. Val 202 3. 5. 2021.
https://avdio.ognjisce.si/share/ku_2021_01_21_Urska_Perenic_Jurcicevo_leto
-- Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021. Radio Ognjišče 21. 1.
2021.
https://www.youtube.com/watch?v=pn9DcR9W324&t=5226s -- Osrednja
prireditev ob Jurčičevem letu in zaključek Tedna ljubiteljske kulture.
Youtube 30. 5. 2021

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue,  1 Jun 2021 06:59:38 +0000
Subject: Izšla je majska Literatura 359

O 'stanju na meji' v tokratnem uvodniku piše kolega Primož Sturman, ki
se v to oživljeno rubriko vrača po desetih letih. Besedilo z naslovom
Na mestu zločina postavi aktualni družbeni okvir in na novo
prevprašuje odnos med 'središčem in obrobjem'. Sturman razmišlja o
tem, kaj se je v vsem tem času spremenilo in kaj ostalo enako. Problem
vse bolj zrahljanih odnosov med središčem in obrobjem je, po
avtorjevem mnenju, sistemskega značaja. »Polje postaja vse bolj
podobno nekoč obdelani in rodovitni njivi, ki se je zaradi
zanemarjenosti zarasla. […] Tisti, ki nam je problem pri srcu, se po
svojih najboljših močeh trudimo, da bi zemljo naredili čimbolj
rodovitno. Na drugi strani iščemo sogovornike, ki bodo pripravljeni
prisluhniti našim argumentom,« pravi, ob koncu pa dodaja: »Dejstvo je,
da se že dolgo noben slovenski roman, objavljen v Italiji, ni prebil
med deseterico ali peterico za kresnika, če seveda vzamemo odločitev
žirije te nagrade za merodajno ... Je zamejska književnost za
'ljubljanski' okus enostavno neprebavljiva?« [...]