[SlovLit] Mednarodni dan digitalne humanistike -- Partizanski spomeniki -- Umetniška država

[Miran Hladnik]

Od: Katja Mihurko <katja.mihurko.poniz na ung.si>
Date: V tor., 27. apr. 2021 ob 09:29
Subject: Mednarodni dan digitalne humanistike

29. april je mednarodni dan digitalne humanistike. Letos je posvečen
večjezični digitalni humanistiki. COST Akcija Distant Reading, v
kateri sodelujemo tudi slovenski raziskovalci in raziskovalke (Tomaž
Erjavec, Miran Hladnik, Marko Juvan, Katja Mihurko Poniž in Andrejka
Žejn), organizira webinar  Thresholds to the 'Great Unread': Titling
Practices across Multilingual Collections of European Novels. V
webinarju bodo predstavljeni rezultati raziskave, v katero je bila
vključena tudi slovenska zbirka romanov, ki je sicer sestavni del
evropske zbirke, ki nastaja v okviru tega projekta. Več o zbirki in
raziskavi je mogoče prebrati v članku, ki je dostopen na
https://zenodo.org/record/4664715#.YIe2J2QzbJ8 . Dogodek se začne ob
10. uri, sodelovali bodo: Carolin Odebrecht, Rosario Arias, Berenike
J. Herrmann, Cvetana Krstev, Katja Mihurko Poniž in Dmytro Yesypenko.
Za Zoom povezavo, izpolnite obrazec na
https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSf8JTFno9A5wQVhF54lNI0lndwW8QppvF9ujd2OHhqHo20ylQ/viewform

===

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv -- Aleksandra Dežman:
Spomin na upor. Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV. --- Če že ni
literarna, je pa kulturna zgodovina. Sicer pa je po grobi oceni med
6200 partizanskimi spomeniki, kolikor smo jih popisali doslej
(https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362),
ena petina takih z verzi. 12.000 slovenskih pesmi, ki so nastale med
ljudstvom v drugi svetovni vojni
(https://sl.wikipedia.org/wiki/NOB-literatura , Boris Paternu:
Slovensko pesništvo upora: 1941--1945, 1--4, 1987--1997), priča, da je
bil NOB boj za slovensko kulturo. -- miran

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 27 Apr 2021 07:14:19 +0000
Subject: Izid Literature 358 in rezultati natečaja za esej

Teoretik sodobnih umetniških praks v večmedijskem polju Janez
Strehovec v uvodniku aktualne aprilske (358) številke revije razloži,
kaj je umetniška država in na (pol)preteklih pa tudi aktualnih
primerih pokaže, kakšne vrste »umetniških držav« poznamo iz projektov
avantgard in neoavantgarde in kako se lahko uresničujejo tukaj in
zdaj. Sprega umetnosti in političnega delovanja (v smislu aktivizma)
umetnikov kot dela civilne družbe je zelo pogosta in lahko zajema vse
aktualne sodobne politične teme – od problemskih mikropolitik do
zelene, okoljske problematike. Strehovca zanima političnost, ki jo
umetnost zahteva in včasih tudi sama konstituira. Takole zapiše:
»Sodobna postestetska umetnost implicira razširjeni koncept
umetniškega dela, h kateremu sodijo tudi politične funkcije.« Veš,
umetnik, svoj politični dolg? Po Strehovcu je »koncept umetniške (in
literarne) države preskusni kamen za razumevanje sodobne umetnosti,
novih konceptov političnega, civilne družbe in umetniškega aktivizma«.
Slednji je zanimiv, če je pri njem na delu domišljija z utopičnimi
nastavki, nekonvencionalnost, kreativnost, raba preskušenih umetniških
postopkov (potujitev, satira, ironija, subverzivna afirmacija).
Umetniški aktivizem s svojimi mehanizmi tako pomeni tudi opazen
prispevek k družbeni in politični teoriji.

[...] Esej Toma Virka je iz njegove knjige Literatura in etika, ki je
pravkar izšla v zbirki Novi pristopi. Virk v njem piše o anomalijah
politične korektnosti na primeru romana Človeški madež Philipa Rotha.
[...] Knjigogled se vrne k temi naše prve letošnje številke, saj v
njem Urša Zabukovec piše o knjigi in treh filmih, posnetih po Belih
nočeh Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega. V Retrocenziji Silvija
Žnidar ponovno bere Bredo Smolnikar in njeno 'heretično' knjigo Ko se
tam gori olistajo breze. Avtorica, ki je bila vse življenje samohodka,
je nedavno dopolnila osemdeset let. [...]