[SlovLit] O sanjati -- Re: DSP poziva k bojkotu vlade -- Re: Veter davnih vrtnic

Miran Hladnik hladnikmiran na gmail.com
Sob Mar 6 11:24:48 CET 2021


Od: Petra Korsic <petrakorsic na yahoo.com>
Date: V pet., 5. mar. 2021 ob 18:54
Subject: O sanjati (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007299.html in prej)

Pozdravljen, Miran, tudi mene je ob prihodu v Ljubljano (morda kot
Primorko?) najprej neznosno motila oblika "sanjati koga" (v pomenu v
sanjah med spanjem), vsakič mi je "nepravilna", neustrezna raba
zarezala v uho: sanjati sanje je v redu, je navedeno kot primer v
SSKJ, drugače pa v SP 2001 lepo piše: sanjati o kom/čem.

Kasneje sem ugibala, ali gre nemara za pomenski razliki med sanjati o
kom in sanjati koga. Poleg seveda meni domače oblike iz briških
govorov (1) sanjalo se mi je o nekom ali nečem, kar je v SSKJ označeno
kot s smiselnim osebkom v dajalniku: pripovedoval je, kaj se mu je
sanjalo. Torej je med (2) sanjati o kom/čem in (3) sanjati koga
(oblika se pogosto uporablja v Ljubljani, tudi med kulturniki in celo
v poeziji) morda pomenska razlika? Samo tako bi si lahko smiselno
razložila/pojasnila upravičeno distinkcijo:

- (3) Sanjala sem Josipa* [v rani mladosti, vendar ga nisem dobila].
--> v pomenu hrepeneti po nekom v resničnosti, kar ostane v/pri sanjah
pri belem dnevu in ne v sanjah med spanjem;

- (2) Sanjala sem o Josipu [to noč].
ali
(1) Sanjalo se mi je o Josipu, fantu iz otroštva[, to noč]. --> oboje
v pomenu sanjati med spanjem; nezavedni/nenadzorovani proces.

Vendar žal (še?) ne drži. Kljub pogosti rabi (smiselni ali ne, to je
drugo vprašanje) po vsej verjetnosti sanjati koga/kaj (še) ni
normirano, saj pomenska različica, označena z zvezdico, je v SSKJ
opredeljena kot nav. ekspr. imeti v zavesti predstave, želje, ki
navadno niso osnovane na resničnosti: sanjati o bogastvu in slavi.
Torej tudi v tem primeru: Sanjati o Josipu.

Tako pridem do zaključka, da je oblika po vsej verjetnosti posledica
vpliva hrvaščine, srbščine /Sanjala sam Josipa/.

V poeziji je primerov s tožilnikom morda res več, kakor jih je v
lektoriranih neumetnostnih besedilih, že Cobissov nabor za sanjati in
sanjam da naslove:
Peter Semolič: Dokler diham, sanjam smrt (v zbirki Druga obala)
Franjo Frančič: V sredobežnem krogu sanjam kače
Jože Štucin: Sanjati pesmi (o zbirki Aleksandra Peršolje Sanjsko mesto)
Igor Maver: Sanjati novi Sen kresne noči
Randa Ghazi: Sanjati Palestino (Cankarjeva založba - spomnim se te
naslovnice knjige kratkih zgodb prav zaradi tožilnika)
... in recimo naslov intervjuja Ennio Morricone: Sanjam prihodnost
(čeprav bi tudi tu lahko šlo za vpliv italijanščine /Sogno il futuro/
pri prevajanju v slovenščino)
Pri jezikovnem svetovanju ob urejanju pesniških zbirk predlagam
avtorjem uporabo normirane oblike, razen če je kontekstualno poudarjen
drug vidik - kakor Nike K. Pokorn 21. 2. 2021 zgoščeno in smiselno
pojasni razliko med misliti o literaturi in misliti literaturo, ko
vpelje - ontološki vidik. Od zgornjih primerov se mi sanjati pesmi zdi
na mestu, saj to pomeni, da v sanjah nastajajo (zametki) pesmi, ki jih
potem zapišeš, če pa sanjaš o pesmi(h), to pomeni, da sanjaš o že
napisani(h)/prebrani(h) pesmi(h).

Najbrž bi o pogostnosti rabe različic znali več povedati sodelavci pri
zbiranju besedilnih korpusov. [...]

Petra

===

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/akademik-janko-kos-izstopil-iz-dsp-ja-ker-ne-bodo-sodelovali-na-obletnici-drzave/571708
-- Akademik Janko Kos izstopil iz DSP-ja, ker ne bodo sodelovali na
obletnici države. MMC RTV 4. marca 2021 (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007268.html).

===

https://sl.wikisource.org/wiki/Veter_davnih_vrtnic -- Knjiga prevedene
poezije Toneta Pretnarja Veter davnih vrtnic se je po zaslugi Sabine
Šolar na Wikiviru okrepila s Pretnarjevimi ruskimi, hrvaškimi,
srbskimi, angleškimi ... prevodi (mdr. Mandelštam, Cvetajeva, Jesenin,
Zmaj, Lear, Carrol, Baudelaire, Rimbaud, Hafis). Tam je tudi nekaj
pesmi, ki bodo kmalu v javni lasti (npr. Tuwima, Gałczyńskega,
Brechta, Ujevića; te se da prebrati samo v urejevalnem načinu). Za
vabo naj bo en Learov podomačeni limerik:

Bil je starec iz Tržiča
brez prebitega beliča.
Ves denar je spustil v svet
za čebulo in za med
trmast starec iz Tržiča.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit