[SlovLit] Misliti/misliti o

[Miran Hladnik]

Od: Andrej Šurla <andrej.surla na gmail.com>
Date: V ned., 21. feb. 2021 ob 19:26
Subject: Re: [SlovLit] Misliti/misliti o
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007288.html)

"Misliti literaturo" je kot pri kajaku na divjih vodah "dotakniti vratica".
Dan maternega jezika z dotikom in ontološko mislijo tujega jezika.

---

Od: Alenka Hladnik <alenka.hladnik na guest.arnes.si>
Date: V pon., 22. feb. 2021 ob 10:56

Pozdravljeni! Samo sitna pripomba k "Ne presajajmo tujih zgledov,
nepotrebnih modnih muh!" Če se morda zdi "misliti nekaj" tuj zgled,
nepotrebna modna muha nebodijihtreba teoretikov in/ali filozofov, kako
bi komentirali bolj vsakdanjo rabo "sanjala sem te", ne "sanjala sem o
tebi". Je tudi to nepotrebna modna muha, tuj zgled, ali nekaj, kar bo
(je že) prešlo v navado in postalo normalno.

Pozdrav
Alenka Hladnik

---

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V pon., 22. feb. 2021 ob 09:44

Pozdravljena Alenka in ostali, hvala tudi za pojasnilo; zdelo se mi
je, da gre v to smer, in me je rahlo vznejevoljilo  ... Ne razumem,
zakaj bi morali za t. i. filozofsko razmišljanje o literaturi, t. i.
globljih pomenih imeti rezervirano posebno besedno zvezo in "kršiti"
pravila vezljivosti. Se  strinjam o nepotrebnosti presajanja modnih
muh, ki jih po mojem kdaj premalo kritično sprejemamo. Prijazen
pozdrav, Urška

Urška

---

Včasih se zazdi, kot da bi želeli biti filologi in filozofi v nazorski
opoziciji, prvi kot zastopniki reda, drugi kot zastopniki svobode. V
spominu imam praske med njimi v senatu Filozofske fakultete, sam sem
se npr. ob neologizmih zapletel v polemiko s filozofom Debenjakom
(http://lit.ijs.si/debenjak.html , http://lit.ijs.si/debenja2.html). V
Novi pisariji imam v poglavju o ločilih
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Ločila) odstavek,
posvečen filozofiji: "Pravopisno idilo med pišočimi najraje razdirajo
filozofi. To počnejo z ekscesno rabo velikih začetnic (Drugo nam.
drugo), z ekscesno rabo narekovajev, ki naj pričajo o pomenski
niansiranosti uporabljenih besed, in z garniranjem besed z vezaji
(u-biti, sub-jekt), ki naj osvežijo pozabljeno etimologijo – vse troje
skuša sporočilu dodati vrednost presežnega, drugačnega, zapletenega,
skritega, gre torej za slogovne efekte. Je mogoče to rabo regulirati?
Težko. Pisec, ki se spisa loti iz užitka, ker bo vanj lahko natrosil
vezajev, narekovajev in velikih začetnic, bo hud, če mu lektor striže
peruti prav na teh točkah, in bo žugal s prstom takemu nezaslišanemu
pravopisnemu ozkosrčnežu; vsem drugim pa naj bo slogovno opozorilo v
koristen poduk."

Podobno kot v naštetih primerih filozofskega žargona uporaba
brezpredložnega glagola ne prispeva toliko k razlagi predmeta kot
razkriva stališče tistega, ki se o predmetu izreka (filozofa,
športnika, umetnika, znanstvenika ...). Povedati hoče, da se z
zadevami ukvarja zelo zares oziroma profesionalno. Soroden učinek ima
izpust povratnega osebnega zaimka se v primeru "smučati se" -- o čemer
smo nekoč na Slovlitu že diskutirali.

Preberimo še razlago take rabe v jezikovni svetovalnici ZRC SAZU
(https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/561/prehodnost-glagolov-zmagati-in-misliti).
-- miran

---

From: Emica Antoncic <antoncic na aristej.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 22 Feb 2021 14:08:12 +0100
Subject: RE: SlovLit izvleček, let 914, številka 5

Spoštovane kolegice in kolegi, na kratko se odzivam na vprašanje Urške
Perenič o inflaciji brezpredložne povezave glagola misliti s predmetom
v tožilniku (misliti koga ali kaj) namesto predložne prehodnosti
(misliti o kom ali čem). Tudi sama opažam zmeraj več tega, ne morem pa
točno ugotoviti, od kod se je razširilo. Samo slutim, da najverjetneje
iz teorij umetnosti, sociologije kulture in  filozofije francoskega
prostora, najverjetneje s slabimi prevodi, a tokrat izjemoma ne iz
angleščine, ampak iz francoščine, kjer takšna zveza obstaja, na primer
Penser la tradition, pri nas pa npr. članek Rastka Močnika Misliti
opero. Če nek profesor začne stalno uporabljati takšno zvezo, jo
sprejmejo študentje, od tod pa se potem razširi tudi v publicistiko.
Morda bi kolegi romanisti in anglisti s primerjavami znali povedati
več.

Lep pozdrav
Emica Antončič

---

Od: Zoltan JAN <zoltan.jan na siol.net>
Date: V pon., 22. feb. 2021 ob 18:13

K pisanju o dilemi in razliki med "misliti o literaturi" in "misliti
literaturo" bi pripomnil, da si sicer ne upam poseči na področje
filozofije, bi pa rad opozoril, da je to distinkcijo v slovensko
literarno vedo vpeljal in rabo utemeljil Dušan Pirjevec v svojih
predavanjih in različnih razpravah  o femenologiji.

Lepe pozdrave
Zoltan JAN