[SlovLit] Tri slovenistke o poeziji -- Jubilejni Janko Messner -- Iz Tübingena in Kölna

[Miran Hladnik]

Od: Petra Korsic <petrakorsic na yahoo.com>
Date: V sre., 17. feb. 2021 ob 12:53
Subject: Vabilo na literarno srečanje z Vito Žerjal Pavlin, Katarino
Gomboc Čeh in Petro Koršič / petek, 19. februar ob 18.00

Kateri prostori vplivajo na ustvarjalca in pesem? Pesnici Vita Žerjal
Pavlin in Katarina Gomboc Čeh bosta brali tudi iz novih zbirk Obrazi
ter Naselili smo se v tkanine in se v pogovoru s kritičarko Petro
Koršič posvetili vprašanjem o poeziji. Katere prostore pesmi razprejo?

Petek, 19. 2. 2021, ob 18. uri na Facebook profilu Trubarjeve hiše
literature (https://www.facebook.com/trubarjevahisa.literature) in na
Zoom povezavi (https://arnes-si.zoom.us/j/94516293681).

===

https://youtu.be/ocag8QwrpdQ -- Koroška proslava slovenskega
kulturnega praznika na Youtubu, posvečena je bila 100. obletnici
rojstva in 10. obletnici smrti pisatelja Janka Messnerja. Janezu
Stergarju hvala za povezavo.

===

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V čet., 18. feb. 2021 ob 01:17
Subject: Iz Tübingena in Kölna - O prevajanju v slovenščino in iz slovenščine

V ponedeljek, 1. 2. 2021, smo imeli na slavističnem oddelku Filozofske
fakultete Univerze v Tübingenu in na inštitutu za slavistiko Univerze
v Kölnu slovenski kulturni praznik. Povabili smo doc. dr. Marijo
Zlatnar Moe z Oddelka za prevajalstvo na FF UL, ki je imela spletno
predavanje z delavnico na temo   Prevajanje v in iz majhnega jezika:
slovenščina/Translating to and from a small language: Slovene.

Predstavila je vrste prevajanja kot posebno obliko medkulturnega
sporočanja, ki jo je treba preučevati v širšem družbenem kontekstu in
interdisciplinarno, sistematično opazovanje in proučevanje prevodov v
ciljnem jeziku in različne  preskriptivne oz. normativne in
deskriptivne ter sociološke prevajalske raziskovalne smeri. Različne
vrste prevodov (literarni in neliterarni, npr: prevodi pravnih,
strokovnih, tehničnih, političnih, verskih, znanstvenih in drugih
besedil) zahtevajo različne prevajalske pristope. Dinamika prevodov,
količina in raznolikost prevedenih besedil in žanrov, število
prevajalcev, urednikov in založb, ki prevode iz določenega jezika
izdajajo, poznavanje izhodiščnega besedila v njegovi izvirni obliki in
podobno je drugačna, če se prevaja iz ali v enega od centralnih
jezikov oziroma polperifernih jezikov, kot če gre za prevode iz ali v
katerega od perifernih jezikov. Njeno predavanje je temeljilo na
Heilbronovem prevodnem sistemu, zgrajenem na deležu, ki ga prevodi iz
določenega jezika zasedajo na svetovnem prevodnem trgu. Na vrhu je
hipercentralni jezik – (trenutno) angleščina, pod katero je 13
centralnih jezikov (med njimi nemščina, francoščina), tem sledijo
polperiferni jeziki, na dnu pa so periferni jeziki z 1-2 % deleža v
svetovnem trgu književnega prevajanja. Slovenščina sodi med periferne
jezike. Na trgu je delež prevodne literature v slovenščini
neprimerljivo večji kot količina slovenskih izvirnih besedil, ki se
prevajajo v tuje jezike.

Osrednjo pozornost je namenila  kulturno-specifičnim elementom pri
prevajanju iz slovenščine v tuji jezik in obratno ter prevodnim
strategijam, ki jih ima prevajalec na voljo. Govorila je o prevajanju
osebnih lastnih imen, zemljepisnih in stvarnih lastnih imen,
literarnih in  kulturnih referenc. Zlasti pri prevajanju geografskih
imen se je pokazalo, da je trend prevajanja slovenskih geografskih
imen npr. v nemščino drugačen v Avstriji kot v Nemčiji. V Nemčiji npr.
je glavno mesto Slovenije Ljubljana, medtem ko v Avstriji še vedno
pogosto uporabljajo Laibach (npr. v Gradcu, kot je povedala študentka
z Univerze v Gradcu, prav tako v Celovcu). Podrobno je predstavila
možnosti portala Fran, ki ga tuji študenti slovenščine sicer že
poznajo, a kot večina uporabnikov  pogosto ne najdejo poti do bogatih
in aktualiziranih baz jezikoslovnih podatkov.

Študente je spodbudila k prevajanju slovenskih slengovskih besedil in
izrazov v njihov materni jezik. Prevajanje teh besedil je vzbudilo
poglobljeno in konstruktivno diskusijo o težavah pri prevajanju
kulturno in generacijsko obarvanih besedil (npr. Za kosilo smo imeli
ričet z žganci. / In odpujsala sta domov.). Prevajanje tega tipa
besedil in tematsko aktualnih povedi se je nadaljevalo v  prevajalskih
delavnicah v naslednjem tednu.

Slovenski kulturni praznik smo obeležili s k kulturnim programom.
Linus Hahner, študent slovenščine na lektoratu v Tübingenu,  je
zaigral na harfo.

Lepo vas pozdravljam iz Tübingena
Irma