[SlovLit] Arma (branje v srednjem veku) -- Citiranje in reproduciranje umetnin

[Miran Hladnik]

Od: Narodna in univerzitetna knjižnica <ziga.cerkvenik na nuk.uni-lj.si>
Date: V pet., 5. feb. 2021 ob 12:19
Subject: ARMA - branje v srednjem veku

Oktobra leta 2020 je z aktivnostmi začel projekt ARMA
(https://www.medieval-reads.eu/), v katerem poleg Narodne in
univerzitetne knjižnice, ki projekt koordinira, sodeluje sedem
evropskih dediščinskih ustanov iz Nizozemske, Belgije, Irske,
Francije, Nemčije in Češke. Pred nekaj dnevi je pričela delovati tudi
skupna spletna stran projekta, na kateri so zbrane vse informacije o
projektu in najpomembnejše povezave. Na strani je objavljen tudi prvi
dokument projekta Milestone 01: Selection and Digitisation Plan -
rezultati prve aktivnosti projekta, ki je potekala med 1. oktobrom in
31. januarjem z načrtom izbora vsebine in digitalizacije.

Projekt ARMA (The Art of Reading in the Middle Ages/ Umetnost branja v
srednjem veku) bo potekal do maja 2022 in v središče postavljal prikaz
razvoja srednjeveške bralne kulture in njenega pomena za razvoj
evropske kulture. Z veseljem sodelujemo v projektu, ki bo s pomočjo
sodobnih tehnologij, znanja in sodelovanja z različnimi evropskimi
ustanovami s področja kulturne dediščine iskal inovativne in uporabne
rešitve za povečevanje dostopa do dragocenega knjižničnega gradiva, ki
je običajno skrbno varovano v trezorjih posameznih zbirk. Dostopnost
gradiva bomo povečevali z digitalizacijo, bogatenjem uporabniške
izkušnje, skrbnim opremljanjem podatkov v digitalni knjižnici,
ustvarjanjem pestrih učnih virov in zanimivih spletnih razstav. Pri
vsem tem pa iskali nove priložnosti povezovanja strokovnjakov,
ustvarjanja dobrih praks in širjenju skupnega projekta Europeane,
evropske digitalne knjižnice.

Poglavitni cilji projekta so:
1. povečanje dostopnega gradiva: na voljo bo 20.000 digitalnih
objektov (srednjeveški rokopisi, zgodnji tiski in drugi) gradiva,
ustvarjenega med leti 500 in 1550, dostopni bodo prek portala
Europeana;
2. pospeševanje vključevanja: spodbujanje kolegov, ki skrbijo za
sredjeveško gradivo, da ga vključijo med učne aktivnosti na Europeani;
3. povezovanje inovacij na področju kulturne dediščine in inovacij v
okolju digitalnega učenja in
4. krepitev zmogljivosti dediščinskih ustanov za boljše razumevanje
pomena knjig in branja v srednjem veku. V te aktivnosti je vključena
3D digitalizacija srednjeveških rokopisov, obogaten dostop in uporaba
teh virov, uporaba skupnih objektov digitalne infrastrukture in
izdelava digitalnih učnih orodij za razumevanje srednjeveških zbirk.

===

Mogoče bo še koga zanimalo, kako citirati umetnine. Vprašanje je
zastavil Boštjan, ki bi želel uporabiti posnetke Van Eyckovih slik v
nizozemskem muzeju lepih umetnosti, ki jih je našel na Youtubu.

Sklicevati se na naslove objav, javno dostopnih ali manj dostopnih, ni
problematično. Na Youtubov klip se sklicujemo, ker ni podatka o
avtorju, samo z naslovom, lokacijo in datumom; hiperlink
(https://www.youtube.com/watch?v=1IZxr6eGJqk) dodajti za tisk ni
smiselno, ker ga nihče ne pretipkava v iskalno polje in ker ni dovolj
trajen. Torej:

The Stay At Home Museum – Episode 1: Jan van Eyck. Youtube 8. aprila 2020.

Drugače pa je z vključevanjem dela ali njegovega posameznega kosa v
drugo delo, recimo v obliki posnetka zaslona. Včasih je veljalo
nenapisano pravilo, da do 20 % tujega dela še gre, v digitalnih časih
pa se je ta 20-odstotna toleranca nekam izgubila in jo lastniki
avtorskih pravic preganjajo celo v učbenikih in čitankah, kjer je bila
svojčas samoumevna. Pri slikah je objava izreza enako problematična
kot objava
cele slike. Vse to se vendarle dá ob izrecnem dovoljenju lastnika
avtorskih pravic oz. lastnika fizičnega dela. Pridobivanje takih
dovoljenj, bodisi zastonj (with courtesy of) ali za denar, je zoprn in
ne nujno uspešen posel: za natis bi še dovolili, za objavo na spletu
pa ne več. Pa tudi spletna mesta, kjer se reprodukcija pojavi, se med
seboj razlikujejo: na Facebooku se tolerira marsikaj, ker/če ne gre za
javno mesto, na Wikipediji, kjer je vse objavljeno pod licenco CC, pa
so dovoljene samo objave posnetkov del v javni lasti.

Slikar Van Eyck (1390--1441;
https://sl.wikipedia.org/wiki/Jan_van_Eyck) je seveda v javni lasti,
niso pa take narave klipi z njegovimi deli na Youtubu niti razlage
umetnostnih zgodovinarjev na njih, zato je bolje poiskati kak drug
vir, recimo Europeano, kjer je veliko umetnin opremljeno z licenco CC
in jih torej lahko mirno reproduciramo
(https://www.europeana.eu/sl/search?page=1&view=grid&query=van%20eyck).

V principu bi tudi v državah, ki ne poznajo svobode panorame
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Svoboda_panorame), lahko reproducirali
artefakte, katerih avtorji so umrli pred več kot 70 leti, vendar
države reprodukcijo ovirajo na različne načine, pri nas prek Zakona o
varstvu kulturne dediščine. Za nizozemski muzej lepih umetnosti, ki je
na Youtubovih posnetkih, ni jasno, kakšna je njegova politika: ali si
stare
mojstre lasti, ali z reprodukcijami služi in za kakšen namen sploh
napravi posnetek za uporabnika.

Najvarneje je poseči po reprodukcijah v Zbirki (Wikimedia Commons),
ker pravice za objavo tam strogo preverijo in ker so slike objavljene
pod licecno CC, Van Eyckov opus npr. na
https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Paintings_by_Jan_van_Eyck

Če imamo doma besedila, fotografije, slike ali druge umetnostne
izdelke, ki so jim avtorske pravice že potekle -- fotografirajmo jih
in postavimo v Zbirko, da  bodo od njih imeli kaj tudi drugi. -- miran