[SlovLit] Radio Študent -- Pravorečni posvet -- Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm

[Miran Hladnik]

https://mailchi.mp/a292b08f6722/proti-unienju-radia-tudent?e=a8d5866884
-- "Radio Študent je revolucionarno preobrazil javno sfero, s tem da
je kot prvi vsakomur omogočil, da se neposredno vključi v njegov
program. V javnost je vpeljal vsakdanji govor, neortodoksno
razmišljanje, subkulturne in alternativne prakse. Nepregledna vrsta
kritičnih intelektualcev, univerzitetnih profesorjev, teoretikov,
raziskovalcev, novinarjev, urednikov, prevajalcev, umetnikov in
umetniških vodij, glasbenih producentov, umetnostnih kritikov,
radijskih in televizijskih voditeljev in tehnikov vseh generacij se je
kalila na Radiu Študent."

===

From: "Tanja Mirtič" <tanja.mirtic na zrc-sazu.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 10 Jan 2021 22:22:25 +0100
Subject: Javna razprava

Spoštovani, pobudniki 1. Slovenskega pravorečnega posveta, ki so ga
15. decembra priredili Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana
Ramovša, in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, smo k izvedbi
posveta pristopili s tako usklajeno definicijo govorjenega slovenskega
knjižnega jezika:

Knjižni jezik se uresničuje pisno ali govorno. Tako kot pisna ima tudi
govorjena uresničitev knjižnega jezika poleg osnovne sporazumevalne
funkcije tudi nacionalnoreprezentativno in nacionalnopovezovalno
vlogo. Medtem ko je pisna uresničitev slovenskega knjižnega jezika v
javnem in uradnem govornem položaju tako rekoč enaka za vse pišoče in
se variantnost kaže le v posameznostih, pa je variantnost glasovne
ravnine govorjenega knjižnega jezika zaradi različnih narečnih podlag,
tujejezičnih vplivov in nalikovnih procesov prisotna že v izhodišču.
Variantnost je omejena predvsem na določen obseg segmentnih in
predvsem suprasegmentnih lastnosti, ki jim govorci v javnih in uradnih
govornih položajih ter njihovi poslušalci pripisujemo nezaznamovanost
in splošno sprejemljivost.

Tako utemeljeni govorjeni knjižni jezik velja za kultivirano rabo
jezika, ta pa je z vidika normativnosti hkrati izhodiščno
vrednotenjsko merilo za vse druge socialno- in funkcijskozvrstne
govorjene rabe. Tako kot pri pisni uresničitvi jezika sta knjižna
norma in knjižna raba tudi v govorjeni uresničitvi v vzajemno
soodvisnem odnosu.

To besedilo kot predlog ponujamo v javno razpravo, v kateri
pričakujemo kritičen odziv strokovne javnosti, predloge in dopolnila,
ki bi jih vključili v osnovno besedilo ali nastajajoča pojasnila, ki
bodo sestavni del definicije.

Tokratni pravorečni posvet se je osredinil na vprašanje tonemskih in
kolikostnih nasprotij v govorjenem slovenskem knjižnem jeziku.
Podpisani smo na posvetu predstavili dva predloga sklepov, ki se
glasita:

- Tonemska in netonemska izreka sta v govorjenem slovenskem knjižnem
jeziku enakovredni.
- Različica govorjenega slovenskega knjižnega jezika brez izraženih
kolikostnih nasprotij na naglašenih samoglasnikih je dopustna, vendar
ne prednostna.

Tudi ta dva predloga, prosimo, vzemite v pretres, predlagajte
dopolnitve in morebitne spremembe ter dodatke. Vaše odzive pričakujemo
do konca 15. februarja 2021 na naslov pravorecje na zrc-sazu.si . Pišite
nam tudi, če se z predlogi strinjate.

Jožica Škofic, Tanja Mirtič, Marko Snoj in Hotimir Tivadar

===

Od: Primož Sturman <primoz_sturman na yahoo.it>
Date: V pon., 11. jan. 2021 ob 10:57
Subject: Spletna predstavitev zbirke dvajsetih kratkih zgodb Sinteze

[...] Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm prireja v petek, 15.
januarja, ob 18. uri spletno predstavitev moje druge zbirke kratkih
zgodb Sinteze, ki je v samozaložbi izšla oktobra lani in ki je doslej
doživela več recenzij v slovenskih medijih (tostran in onstran meje).
Z mano se bo pogovarjala literarna zgodovinarka prof. Vilma Purič.
Priklop na aplikacijo Zoom: https://us04web.zoom.us/j/73251642775
(geslo LL4FRg). Toplo vabljeni/-e, zelo veseli bomo vaše prisotnosti!

Primož Sturman, Brje pri Koprivi