[SlovLit] Iz Tübingena: Biblia Slavica in Dolga noč konzulatov v Stuttgartu -- Ta veseli dan kulture v Italiji -- Deliti zaslon

[Miran Hladnik]

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V ned., 29. nov. 2020 ob 01:45
Subject: Iz Tübingena: Biblia Slavica in Dolga noč konzulatov v Stuttgartu

Na lektoratu slovenščine v Tübingenu smo ob letošnjem dnevu
reformacije na digitalnem literarnem srečanju pobliže predstavili
slovenski del zbirke Biblia Slavica, v kateri je Založba Ferdinand
Schöningh štirideset let izdajala faksimile najstarejših slovanskih in
baltskih prevodov Svetega pisma skupaj z znanstvenimi komentarji. V
slovenskem delu zbirke formata Dalmatinove Biblije je zajetih devet
besedil (šest faksimilov besedil Primoža Trubarja in trije Jurija
Dalmatina) iz obdobja 1555–1582. Uredili so jih leta 2006 Jože
Krašovec, Majda Merše, Hans Rothe. Za študente je bil nov podatek, da
to delo hrani izobraževalna ustanova Evangelisches Stift v Tübingenu,
ki jo je na predlog lektorice slovenščine v Tübingenu dobila kot
donacijo slovenske  SAZU ob praznovanju 500-letnice reformacije.
(Evangelisches  Stifft v Tübingenu slovi kot elitna izobraževalna
ustanova, iz nje so izšli mnogi znani humanisti in znanstveniki, npr.
astronom Johannes Kepler, pesnik Friedrich Hölderlin in filozof Georg
Wilhelm Friedrich Hegel.) Trubarjeva dela, Dalmatinov prevod Biblije
in dela drugih protestantskih piscev dokazujejo, da sta bila slovenski
jezik in kultura kot celota primerljiva z ravnijo jezikov in kultur
večjih narodov že dolgo pred dobo tiska, saj pričajo o obstoju
kulturnega in umetniškega izročila, oblikovanega skozi več stoletij.
Jože Kraševec je zapisal, da nekateri ocenjujejo slovensko izdajo kot
najlepšo knjigo v zbirki. Da naše prve knjige postanejo dostopne v
evropski javnosti, je potrebno, da jih predstavimo tudi v mednarodnem
okolju.

Slovenska Biblia Slavica je pritegnila pozornost tuje javnosti že
dober mesec prej v Stuttgartu. Ministrstvo za pravosodje in Evropo
dežele Baden Württemberg je 25. 9. 2020 prvič organiziralo dogodek
Dolga noč konzulatov, ki je bil osrednja prireditev v okviru projekta
Evropa v deželi Baden Württembeng. Izhajajoč iz prepričanja, da
konzulati opravljajo svojo vlogo kot "mostovi v svet", je želelo
poudariti pomen nacionalne pestrosti. Sodelovalo je 25 konzulatov. V
projektu je sodelovala tudi Slovenija. Častni konzul  R Slovenije v
Stuttgartu dr. Matthias Karl je za dogodek zagotovil prostore
odvetniške pisarne Gleiss Lutz v centru Stuttgarta. V dogovoru s
Konzulatom RS v Münchnu  je v ospredje postavil skrb za čebele oz.
slovenski doprinos k razglasitvi Svetovnega dneva čebel ter najavil
turistični in kulinarični sprehod po Sloveniji. K sodelovanju so  me
povabili kot lektorico slovenščine. Uspelo mi je organizirati, da nam
da nam je Evangelisches Stift iz Tübingena posodila omenjeni slovenski
del zbirke Biblia Slavica, ki je bila na prireditvi Dolga noč
konzulatov razstavljena v varovani vitrini in je pritegnila izjemno
pozornost. Slovensko lokacijo projekta je obiskalo okoli 180 zelo
zainteresiranih obiskovalcev, ki so upoštevali zelo stroga določila
glede pandemije, dogajanje pa je potekalo cel dan. Matthiasu Karlu,
generalni konzulki RS v Münchnu Dragici Urtelj  in še nekaterim gostom
smo podarili našo zadnjo knjižno publikacijo Tübingen Blicke auf
Slowenien, v katerem so študenti slovenščine iz Tübingena predstavili
strokovne poglede na izbrane teme iz slovenske družbe, literature in
kulture.

Ostanite zdravi, lepo vas pozdravljam iz Tübingena,
Irma

===

From: "Pirc, Sanja" <Sanja.Pirc na ff.uni-lj.si>
To: "silektornet na list.arnes.si" <silektornet na list.arnes.si>,
"slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 29 Nov 2020 12:04:31 +0000
Subject: Ta veseli dan kulture v Italiji

Dragi vsi, tudi lektorati po Italiji bomo skupaj z Veleposlaništvom RS
v Rimu proslavili 220. obletnico rojstva F. Prešerna. Vabimo vas na
spletno srečanje s prof. dr. MIRANOM KOŠUTO, avtorjem novega
italijanskega prevoda pesniškega opusa Franceta Prešerna POESIE.
Odbrane verze iz knjige Franceta Prešerna Poesie (Založništvo
tržaškega tiska, 2020) bo umetniško podala Nikla Petruška Panizon,
članica igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v četrtek, 3. decembra 2020 ob
17. uri na povezavi https://uniroma1.zoom.us/j/88105996140 (geslo
585976). Z namenom, da bi v italijanščino poleg pomena čim bolj zvesto
prepesnil tudi zven izvirnika, je ugledni strokovnjak za književnost
in predstojnik Katedre za slovenski jezik in književnost Univerze v
Trstu prof. dr. Miran Košuta v prevajanje tokratne italijanske
monografske izdaje Prešernovih Poezij vložil več kot deset let svojega
umetniškega in raziskovalnega dela.

===

V koronskem času je porasla uporaba zveze "deliti zaslon", pač kot
prevod angleškega "to share screen". SSKJ kot tretjega med pomeni
besede deliti navaja 'ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom', zato
prevedka deliti zaslon ne moremo kar takoj označiti za kalk. Če
pomislim, kako bi sam brez misli na angleščino rekel tej novodobni
izkušnji, bi izbral zvezo "kazati (svoj) zaslon", saj se mi zdi, da je
frekvenca tretjega slovenskega pomena besede deliti v slovenščini
precej manjša kot frekvenca enakega pomena besede share v angleščini;
beseda sharing na Slovenskem najprej prizove v zavest prisvojitev
tistega, kar je razdeljeno na kose (npr. premoženja), ne pa principa
dajanja. V skladu s tem smo pri izrazu deliti zaslon prej pomislili na
oblikovanje dveh oken na zaslonu kot na razpošiljanje svojega zaslona
drugim. Smo s posvojitvijo angleškega pomena besede na dobri poti
stran od problematične nacionalne značajske poteze, torej stran od
egoizma v smeri altruizma? -- miran