[SlovLit] Narodnoprebudno govorništvo -- 15 let dLiba -- Španska gripa

[Miran Hladnik]

http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MSIRRKNI -- Hedvika
Dermol-Hvala: Analiza retoričnih prvin slovenskega
narodnoprebudniškega govorništva 19. stoletja: magistrsko delo (2004).
dLib. Tudi na Academia.edu:
https://www.academia.edu/898027/ANALIZA_RETORI%C4%8CNIH_PRVIN_SLOVENSKEGA_NARODNOPREBUDNI_KEGA_GOVORNI_TVA_19_STOLETJA

===

Od: Narodna in univerzitetna knjižnica <ziga.cerkvenik na nuk.uni-lj.si>
Date: V sre., 25. nov. 2020 ob 13:20
Subject: 15 let Digitalne knjižnice Slovenije

29. novembra 2020 praznujemo 15. obletnico nastanka Digitalne
knjižnice Slovenije. Ponosni smo, da je spletno mesto
http://www.dlib.si v teh letih postalo nepogrešljiv vir za dostop do
bogastva slovenske pisne kulturne dediščine ter sodobnih strokovnih in
znanstvenih vsebin v digitalni obliki.

Začetki digitalizacije v NUK s prvimi projekti segajo že v leto 1996,
novembra 2005 pa je bil javnosti prvič predstavljen portal dLib.si.
Sledili so obsežni nacionalni in mednarodni projekti digitalizacije,
začeli smo vključevati gradivo drugih knjižnic, tudi drugih
dediščinskih ustanov, zaživela je storitev digitalizacije po naročilu
(EOD), ki uspešno deluje še danes. Posebno pomembna mejnika za razvoj
portala sta bila vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s
področja kulture, prek katerega lahko različne dediščinske ustanove iz
Slovenije posredujejo metapodatke o svojih digitalnih virih na portal
evropske kulturne dediščine Europeana, kjer ostajamo aktiven razvojni
partner, ter dogovor z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, ki
zagotavlja prost in javen dostop do rezultatov javno financiranih
znanstvenih objav od leta 2006 naprej.

Danes Digitalna knjižnica Slovenije pomeni predvsem hitro in enostavno
pot do številnega in raznolikega gradiva. Na portalu je v tem hipu na
voljo 902.745 enot (in še večje število digitalnih objektov). Največ
je besedil (869.245) in slikovnega gradiva (28.457). Dostopno je tudi
okoli 14.500 digitaliziranih knjig in številno neknjižno gradivo
(fotografije, razglednice, notno gradivo, zemljevidi). Na letni ravni
na dLib.si dodamo okoli 50.000 novih enot.

Rojstnega dne pa ne praznujemo sami. Digitalna knjižnica Slovenije
nastaja v sodelovanju. Za razvoj in vzdrževanje kot tudi za večji del
gradiva, ki je na voljo na portalu, skrbi Narodna in univerzitetna
knjižnica, a s posredovanjem gradiva portal sooblikujejo tudi številni
partnerji, predvsem slovenske knjižnice in druge dediščinske ustanove,
izvorno digitalne vsebine pa predvsem založniki, avtorji in Javna
agencija za raziskovalno dejavnost RS. Gre torej tudi za praznovanje
sodelovanja in priložnost, da se vsem partnerjem najtopleje zahvalimo.

Statistika obiskov na spletni strani skozi leta vzpodbudno raste in
nam kaže, da je pot, po kateri lahko uporabniki do informacij in
gradiva pridejo tudi na daljavo, pomembna paradigma sodobnega
izobraževanja, raziskovanja in tudi preživljanja prostega časa. V letu
2020 smo doslej zabeležili več kot 4.300.000 vpogledov v vsebine na
portalu. Največ posameznih ogledov je imel Florjančičev zemljevid
Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, sledijo razglednice iz Pirana
in Cankarjev rokopis Kralja na Betajnovi, te dni veliko ogledov
beležijo tudi deli Romeo in Julija, Skrivnosti števil in oblik ter
fotografije Ivana Minattija, uporabniki pa iščejo tudi naslove
strokovnih publikacij, kot so Teorija in praksa, Bogoslovni vestnik in
Anthropos.

Digitalna knjižnica Slovenije bo prav zaradi teh raznovrstnih potreb
in želja po raziskovanju naše kulturne in znanstvene kulturne
dediščine še naprej omogočala dostop do različnih digitalnih vsebin s
področja znanosti, umetnosti in kulture. Ostala bo spletni
informacijski vir, ki predstavlja bistven sestavni del sodobne
izobraževalne in znanstvenoraziskovalne infrastrukture. S ponosom bomo
še naprej zagotavljali trajno ohranjanje slovenske pisne kulturne
dediščine v digitalni obliki in s tem poskrbeli za dostopnost gradiva
prihodnjim rodovom.

Kot pred petnajstimi leti, tudi danes – vabljeni k raziskovanju
Digitalne knjižnice Slovenije.

===

https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/05/54-SSJLK_Keber.pdf --
Katarina Keber: Španska gripa leta 1918 v osrednjeslovenskem prostoru.
SSJLK 2018. Hvala Mihaelu Simoniču za osveženi spomin na to objavo v
našem seminarskem zborniku, seveda v luči aktualne epidemije, ki je
neprimerno blažja od španske gripe, ki je jemala življenje tudi
učencem in učiteljem. V javni zavesti se je spomin na špansko gripo
hitro potlačil, tudi v leposlovju ni prav veliko tematizirana. -- mh