[SlovLit] Zgodovinsko berilo -- Wikivir 2020 in 2021-- Ex nihilo o slovenski literaturi

[Miran Hladnik]

https://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html -- Rudolf Andrejka:
Kropa in Kamna Gorica: Krajepisno-zgodovinski poizkus s šestimi
lesorezi Vladislava Benescha. Ljubljana, 1924 (na koncu brošure je
tudi narodopisno blago).

https://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html -- Gustav Renker: Pet
mož gradi pot (izvirnik 1935, slovenski prevod 1936). Nemški izvirnik
romana o nadelavi poti na Montaž še ni v javni lasti, prevod Pavla
Debevca (1895--1939) pa že
(https://sl.wikisource.org/wiki/Pet_mož_gradi_pot -- besedilo na
Wikiviru).

===

Projekt Wikivir je bil pravkar odobren za leti 2020 in 2021. Denarja
je sicer nekaj manj kot v predhodnih letih, vendar je tudi časa za
popravljanje nekaj manj kot lani. Nekateri sodelavci ste zaupljivo
tipkali skozi celo leto, kdor pa je čakal na ministrsko odločbo, naj
se vpiše zdaj na
https://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor_o_Wikiviru:Slovenska_leposlovna_klasika#Sodelavci_leta_2020
in se na https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Besedila_za_urejanje_v_letu_2020
loti katerega od prostih besedil. Ne rezervirajte si več besedil
hkrati, ampak se podpišite samo pri tistem, ki ga imate v obdelavi.
Tekstov za popravljanje je namreč na zalogi še veliko. Kdor bi rad
urejal avtorske opuse, naj skoči na
https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Slovenska_leposlovna_klasika#Avtorski_opusi
, kogar pa zanima čitalniška dramatika, naj si izbira s seznama zbirke
Talija (https://sl.wikisource.org/wiki/Slovenska_Talija#Seznam_dram),
ki so jo digitalizirali posebej za ta projekt. Svoje delo sproti
evidentiramo na
https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:Evidenca_opravljenih_korektur .
Projekt letos vodi Urška Perenič, korektorje pa bo nadzirala Ana
Plantan. Delo je na voljo študentom z e-napotnico študentskega servisa
(https://www.studentski-servis.com/). -- miran

===

From: "Urh Ferlež  ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 20 Oct 2020 16:19:47 +0200
Subject: Ex nihilo o slovenski literaturi

Študenti založništva pariške univerze Cergy Pontoise vsako leto izdajo
revijo Ex nihilo, v kateri predstavijo literarno in založniško
življenje v izbrani državi - letos so izbrali Slovenijo. Najprej so
predstavili kratko zgodovino slovenske književnosti, sledi prispevek o
stanju slovenske knjige danes (izpostavili so zanimiva podatka, da v
tujini izide vsak teden vsaj en prevod slovenske knjige in da kupimo v
povprečju le 2,5 knjige na leto, kar pa lahko pojasnimo z enim
najboljših sistemov javnih knjižnic v Evropi). Preberemo lahko
prispevka o Alamutu ter o Vitomilu Zupanu in Célinu (moja malenkost),
intervju z Markom Sosičem in Luko Novakom, predstavitev literarnih
ustvarjalk in promotork slovenske književnosti v Franciji Mateje
Bizjak Petit in Zdenke Stimac, odlomki prevedenih del Anje Štefan,
Draga Jančarja in Mihe Mazzinija.

Osebno se mi zdi zanimiv zadnji prispevek ("La bibliothèque idéale" za
odkrivanje slovenske književnosti), v katerem smo vsi avtorji
prispevkov predlagali književno delo, ki ga bralec mora vzeti v roke,
če želi spoznati slovensko književnost (in zakaj). Gre za Kovačičeve
Prišleke, izbor Zajčevih pesmi, Sosičevo Balerino, Balerino, Angela
pozabe Maje Haderlap, Jančarjev Severni sij ter pesem Duh želve je
majhen in zelo star Toneta Škrjanca.

Revija bo prav gotovo nagovorila še kakega frankofona, da bo posegel
po slovenskih avtorjih. Če bi kdo želel po reviji polistati, ga lahko
napotim k elektronski verziji.

Lep pozdrav in lepe dni, Urh Ferlež