[SlovLit] Heriskop -- Plebiscit v književnosti -- Slovenska dvojina

[Miran Hladnik]

Od: Marjeta Pisk <marjeta.pisk na zrc-sazu.si>
Date: V tor., 6. okt. 2020 ob 07:56
Subject: Za Slovlit / Heriskop

Ob Dnevih evropske dediščine in Tednu kulturne dediščine je zaživel nov
spletni portal Heriskop, ki svoj pogled usmerja v procese in prakse
tvorjenja dediščine ter njihove učinke na obrobjih – bodisi manjšinskih,
jezikovnih, območnih, migrantskih, ali kako drugače marginaliziranih
okoljih. Prijazno vabljeni k spremljanju na
https://dediscina.zrc-sazu.si/sl/home/

Lep pozdrav,
Marjeta Pisk

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V tor., 6. okt. 2020 ob 17:35
Subject: [Plebiscit v književnosti]

V soboto, 10. 10. ob 18:00 (Ars), ob 23:05 (Prvi) in 23:50 (Ars) in v
nedeljo 11.10. bo Radio Slovenija oddaje Izbrana proza in Literarni
nokturno ter Spomini, pisma in potopisi posvetil odmevanju koroškega
plebiscita v slovenski književnosti. Prežihov Voranc v romanu Požganica
pripoveduje o dogajanju med koncem prve svetovne vojne in plebiscitom leta
1920. Razmišlja o razmerju med nacionalnim in socialnim. Prežihov primorski
vrstnik Ivan Pregelj je bralca povesti Umreti nočejo! s podnaslovom Zgodbe
slovenske bolečine na Koroškem ponesel na obe strani današnje Koroške.
Peter Mohar pa je koroški plebiscit doživel kot hlapec na slovenski, a
nemškutarski kmetiji v Podgradu v Podjuni. V knjigi Med nebom in peklom
(menda je še na prodaj pri Slovenski matici!) se iz zornega kota malega
človeka spominja dogajanja vse do konca leta 1920, ko se je že začela
kazati nova nemška politika do koroških Slovencev – povsem nasprotna
obljubam izpred plebiscita.

---

Dodajmo slovenskim plebiscitarnim pripovedim še Ivana Matičiča Moč zemlje
(1931), za zgodbo glej https://www.slov.si/iskalniki/kmpov/ -- miran

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V tor., 6. okt. 2020 ob 22:41
Subject: LK, 12. oktober

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1199. sestanek
v ponedeljek, 12. oktobra 2020, ob 18.00 v predavalnici 325 v 3.
nadstropju  Filozofske fakultete. Predavali bodo: Amanda Saksida (IRCCS
“Burlo Garofolo” in Univerza v Ljubljani), Lanko Marušič (Univerza v Novi
Gorici), Rok Žaucer (Univerza v Novi Gorici). Naslov predavanja: Pomen
slovenske dvojine z vidika usvajanja jezika.

Povzetek: Večinski pogled pravi, da osnovni pomen številk ni "točno n"
temveč "vsaj n"; da torej stavek kot 'Imam 4 knjige' dejansko pomeni "Imam
vsaj 4 knjige" in ne "Imam točno 4 knjige". Ker je pomen "Imam točno 4
knjige" v določenih kontekstih na voljo, se trdi, da se do njega pride s
pragmatičnim jačanjem pomena, ki ga pri številkah omogoča obstoj višjih
številk. Potrditev, da je posredi res pragmatično jačanje, prihaja tudi iz
študij usvajanja jezika. Za pragmatično jačanje je namreč znano, da se v
razvoju jezika pojavi razmeroma pozno. Ker pa (drugače kot pri številkah)
zamika pragmatičnega jačanja pomena pri študijah usvajanja slovničnih
števil v edninsko-množinskih jezikih niso zaznali, smo poskusili ugotoviti,
ali lahko enak zamik, kot je opazen pri usvajanju pomena številk, morda
opazimo tudi pri usvajanju slovničnih števil, če jezik ob ednini in množini
pozna še dvojino. V širšem smislu pa poskušamo seveda posredno ugotoviti
tudi, kakšen je dejansko pomen dvojine oz. kako prisotnost dvojine v
sistemu slovničnih števil vpliva na pomen in celotno delovanje sistema
slovničnih števil.

Opozorilo: Glede na Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe
in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 vas vljudno prosimo, da v
predavalnici zagotovite 1,5 metra varnostne razdalje ter obvezno nosite
masko v fakultetni stavbi in med predavanjem. Naš sestanek bo (kakor
doslej) v predavalnici 325, v kateri je trenutno dovoljeno število mest 22.
Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar
-------------- naslednji del --------------
HTML priponka je prečiščena...
URL: <https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/attachments/20201007/49c6ec7e/attachment.htm>