[SlovLit] Bila je huda mravljica -- Re: Kateri grad -- Alma v lapidariju -- Re: Večnaslovniška odprtost pravljic

Tor Sep 22 17:33:36 CEST 2020

V zadnji pošti (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html)
se mi je pomešalo besedilo, tule je zdaj popravljeno:
http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html -- Bila je huda
mravljica, fotografije. Pesem Huda mravljica
(https://sl.wikisource.org/wiki/Huda_mravljica) je napisal Branko
Rudolf. -- miran

===

Od: Miha Rus <miha.ciril.rus na gmail.com>
Date: V tor., 22. sep. 2020 ob 13:48
Subject: Re: Kateri grad?
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html in prej)

Živio. Sestri Oblak (Tatjana Oblak Milčinski) in Nataša (Oblak Japelj
iz domoznanskega oddelka Cankarjeve knjižnice) mislita, da ne gre
kartuzijo Bistra. Nataša pravi takole: "Težko, da je to Bistra.
Pregledala sem zbirko Valvazorjevih reprodukcij gradov, trgov in
samostanov, pa nisem našla nič podobnega. Morda je res še najbolj
podoben Otočcu ... Kastelološki pozdrav!"

Lp, Miha Rus
Brezovica

---

From: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Cc: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 22 Sep 2020 14:27:04 +0200
Subject: Re: Kateri, grad?

Dober dan, Miran! Berem dopise s predlogi rešitve. Ti si pridal, da je
slika gradu zgolj na ovitku izvoda, ki je v lasti Urške Perenič. To mi
je dalo misliti.

V 19. stoletju ni bilo samoumevno in nujno, da se knjige prodaja
dokončno ovite, včasih so bile tiskarske pole zgolj zasilno zaščitene
s tako imenovanim zasvinjanim / umazanim ovojnim listom, torej listom,
ki je ščitil pole papirja, dokler jih ni prevzel knjigovez v dokončno
obdelavo: lahko se je pri tem tudi zapacal, saj je bil ob vezavi
zavržen. Marsikdo je imel ne le svojega knjigoveza, temveč tudi
izbrano obliko vezave ter vzorca (primerjaj oglase Frana Levca
naročnikom revije *Ljubljanski zvon*, v katerih barvah in s kakšnim
benečanskim ornamentom jim lahko knjigovez Bonač veže letnik revije).

Z drugimi besedami. Če je ovitek s podobo gradu znan zgolj pri enem od
ohranjenih izvodov, se lahko za tem skriva dolga in zapletena zgodba,
s kakršnimi se ubada analitična bibliografija. Ena možnost je, da so
bili dodatno ali pozneje znova vezani izvodi, hranjenih po knjižnicah.
Druga možnost je, da si je dal lastnik izvoda, ki je sedaj pri Urški
Perenič, posebej vezati svoj izvod.

Zato bi bila lahko pot k rešitvi tudi ta, da bi več izvedeli o
provenienci tega izvoda, tudi o tem, ali je videti vezava prvotna ali
ponovljena. Vednost o lastniku izvoda, ki ga je dal vezati, bi morda
razkrila geografsko zaledje lastnika – in njegovo dojemanje romana.
Morda bi se razkrilo, da je bil tudi zbiratelj (starih) vedut – in je
eno od njih namenil vezavi svojega izvoda (založnik Krajec je v 80-ih
letih ponatiskoval Valvasorjevo *Slavo* v Novem mestu, denimo).

Lep pozdrav,
Igor

===

From: "Urh Ferlež  ツ ☼" <ferlez.urh na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 22 Sep 2020 15:14:47 +0200
Subject: Alma v lapidariju

Pred dobrimi sto leti se je Celjanka Alma Karlin odpravila na
osemletno potovanje po svetu, ki ga je strnila v etnološko,
antropološko in potopisno delo Samotno potovanje. Almo Karlin  smo
letos spoznali še v drugačni luči, saj je prvič izšla avtobiografska
zgodba Daljna ženska, v kateri spregovori o svojem odnosu s
protinacističnim ubežnikom Hansom Joachimom Bonsackom, ki ga je v
letih 1937–1938 nesebično gostila v svoji vili v Celju, nenavadni
obiskovalec pa je zaznamoval tudi usode drugih Celjanov.

O Almi se bosta v lapidariju na Savinjskem nabrežju pogovarjala
urednik Aleš Čeh in Jerneja Jezernik, prevajalka in ena največjih
poznavalk Alme Karlin, avtorica v nemškem prostoru pravkar nagrajene
Almine biografije. Dogodek bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri v
lapidariju, v primeru dežja pa odpade. Prosijo za najavo udeležbe na:
urednistvo na celjska-mohorjeva.si

Vljudno vabljeni!

===

From: Danica Rangus <danica.rangus na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 22 Sep 2020 12:09:26 +0200
Subject: Mednarodni znanstveni simpozij Večnaslovniška odprtost
pravljic (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007127.html)

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine je v četrtek, 17. 9.
2020, na dan zlatih knjig in ob začetku bralne značke, v Knjižnici
Mirana Jarca pripravilo mednarodni znanstveni simpozij z naslovom
Večnaslovniška odprtost pravljic.

Po uvodnem nagovoru podžupanje Mestne občine Novo mesto Sare Tomšič,
ki je poudarila pomen Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine
za kulturno podobo novomeške občine, in predsednice društva Jožice
Jožef Beg, se je zvrstilo petnajst referatov raziskovalcev slovstvene
folklore in mladinske književnosti.

Sodelovali so predavatelji iz Indonezije, Črne gore, Bosne in
Hercegovine, Poljske, Avstrije (Dunaj, Gradec), Italije (Trst, Rezija)
in Slovenije (Nova Gorica, Maribor, Ljubljana, Novo mesto), nekateri
po ZOOM-u, za kar je poskrbela multimedijska skupina s Šolskega centra
Novo mesto.

Udeleženci so predstavili […] arhetipe in pravljice, slovanske motive
v pravljicah, pravljičarstvo v slovenskem kulturnem prostoru in v
izobraževanju. Slovenske motive v pravljicah je izpostavila Mira
Sušić, Rezijanske pravljice je predstavila Luigia Negro Šimiljanawa,
Bajeslovna bitja Terskih dolin Danila Zuljan Kumar, Imron Wakhid
Harits je odkrival mitske živali v slovanskih in indonezijskih
pravljicah, Neja Breskvar in Klemen Sagadin sta raziskovala možnosti
aplikacije Bahtinove teorije karnevala na ljudske pravljice na primeru
Zlate ptice in Pravljice o carjeviču Ivanu, žar ptici in sivem volku,
Alicja Fidowicz je v primerjalni perspektivi izpostavila motiv
neumnega otroka, posebne potrebe in etiko v slovenskih in poljskih
pravljicah, Dragica Haramija Medbesedilnost v sodobnih slovenskih
pravljicah, Angeliko Zimmermann so zanimali Psihoanalitični pristopi k
razumevanju pravljic, Kasilda Bedenk in Milena Mileva Blažić sta
izpostavili pravljice Hermynie zur Mühlen in Ilke Vašte, Mira Delavec
Touhami Pravljičarstvo Josipine Urbančič Turnograjske v evropskem
prostoru, Svetlana Kalezić Radonjić je svoj referat naslovila
Remitologizacija kao umjetnički postupak u bajkama Ivane Brlić –
Mažuranić, Biljana Babić Aktuelnost arhaične leksike u srpskim bajkama
koje je sakupio Vuk S. Karadžič, Barbara Pregelj pa Selivke in
drugačne vrste ptiči: prevajalska refleksij ob sodobni baskovski
pravljici.

Interdisciplinarno obravnavo avtorske slikanice Lile Prap 1001
pravljica je predstavila Jasna Švajger, Neža Cerinšek pa je
izpostavila vpliv pravljic na otrokov razvoj.

Simpozij, ki ga je povezovala voditeljica Carmen L. Oven, se je
zaključil s pripovedovanjem pravljic. Mira Delavec Touhami je povedala
tuareško pravljico, Luigia Negro Šimiljanawa rezijansko in Vesna
Radanovič prekmursko pravljico.

Sledila je predstavitev druge knjige iz zbirke Skrita literarna
dediščina Dolenjske in Bele krajine, Nove pravljice novomeške
pisateljice Ilke Vašte (1891−1967). Knjigo je avtorica, ki z desetimi
obsežnimi deli spada med pomembnejše pisce zgodovinskih povesti in
biografskih romanov na Slovenskem, skupaj z ilustracijami pripravila
za tisk leta 1966, vendar so ostale v tipkopisu, ki ga hrani Knjižnica
Mirana Jarca v Domoznanski zbirki in Posebnih zbirkah Boga Komelja.
Gre za knjigo 22 t. i. hibridnih pravljic, ki jih je sama pisala in
ilustrirala v času, zaznamovanem z vojnami in težkimi socialno-
ekonomskimi razmerami. Milena Blažić je napisala spremno besedo v
knjigi. […] Dve pravljici iz knjige sta prebrali Jasna Švajger in Neža
Cerinšek.

SDDBk se toplo zahvaljuje Knjižnici Mirana Jarca za gostovanje v
njenih prostorih, Šolskemu centru Novo mesto za tehnično podporo,
Občini Novo mesto in Krki, d. d., Novo mesto za denarni prispevek.

Marinka Cerinšek