[SlovLit] Fašizem in literatura -- Svetovna literatura -- Prim. in gl. -- S kredo nad to bedo -- Re: HathiTrust

[Miran Hladnik]

https://mailchi.mp/bcd9c678e195/izjava-uo-dsp-in-sc-pen?e=124a1a93de
-- Izjava upravnih odborov Društva slovenskih pisateljev in
Slovenskega centra PEN v zvezi s koncertom hrvaškega pevca Marka
Perkovića Thompsona.

===

Kaj pomeni študirati svetovno književnosti? Pet najsplošnejših
definicij svetovne književnosti: 1. skupek vseh literatur na svetu, 2.
hiperkanon najboljših del, 3. literatura kot antropološka konstanta
človeške kulture, 4. proces razširjanja in posvetitve, skozi katerega
se lokalno producirani avtorji in teksti globalizirajo, 5. literatura,
napisana z mislijo na globalno oz. transnacionalno bralstvo. -- Thomas
Beebee: Introduction to German Literature as World Literature. German
Literature as World Literature, 2014. Academia.edu
(https://www.academia.edu/7263157/Introduction_to_German_Literature_as_World_Literature).

===

V starih časih je bila v znanstvenem in strokovnem pisanju navada
sklice na druge članke in knjige navajati v opombah pod črto na dnu
strani. Uvajala jih je krajšava prim. za primerjaj ali gl. za glej,
bolj svetovljanski avtorji pa so uporabljali latinski cf. (confer).
Navade so se spremenile, v opombe je sklice na literaturo danes skoraj
prepovedano  postavljati, zdaj so zapovedani kratki sklici v oklepaju
takoj za mestom, kjer smo uporabili tujo misel v povzetku ali v
vnarekovajenem citatu, npr. takole: (Zadravec 1970: 115). Spomin na
tiste okrajšane besede pa je vendarle še ostal in nagovarja, da bi
pred kratke sklice postavili prim., gl. ali cf.: (prim. Zadravec 1970:
115). V angleščini svetujejo uporabljati cf. zgolj za sklice, ki so v
opoziciji z osnovno tezo (https://en.wikipedia.org/wiki/Cf.), vendar
to ni v splošni zavesti piscev in v praksi je med gl. (see) in prim.
(cf.) težko razlikovati. Zato je bolje, da se  tem besedicam pri
sklicevanju izognemo. -- miran

===

http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html -- S kredo nad to bedo
(slike, nekaj tudi literarnovednih; in s komentarjem konceptov svobode
in zdravja). -- miran

===

From: "Bjelčevič, Aleksander" <Aleksander.Bjelcevic na ff.uni-lj.si>
Date: Mon, 8 Jun 2020 08:07:46 +0000
Subject: Re: [SlovLit] HathiTrust
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html)

Svoboda je zrasla konec 1980-ih in padla po odcepitvi, na nivo iz
60-ih, očitno ima za nas le državniški pomen in ne  širšega.