[SlovLit] Sonja Kodrič -- Re: Gospod Izidor Fučec -- O literaturi pri Literaturi

[Miran Hladnik]

From: "Polona Rodič" <polona.rodic1 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 24 Apr 2020 13:48:39 +0200
Subject: Sonja Kodrič

Sonja Kodrič je leta 2002 zagovarjala diplomsko nalogo z naslovom
Leposlovni podlistek v Slovenskem narodu v času od 1910 do 1920. Ker
se ukvarjam z raziskovanjem slovenske prevodne literature v slovenskih
časnikih, omenjene diplomske naloge pa žal ni na spletu ter je
knjižnica, ki hrani edini izvod, zaprta, nagovarjam bralce Slovlita,
ki avtorico diplome poznajo, da ji to željo sporočijo, saj bom s tem
lahko dopolnila vrzel v svojem raziskovalnem delu.

Že v naprej se vam zahvaljujem za pomoč in vse lepo pozdravljam,
Polona Rodič

===

https://sl.wikisource.org/wiki/Gospod_Izidor_Fučec -- Ivan Hribar:
Gospod Izidor Fučec: Srednjeveška povest naših dni; rokopis 364.000
besed obsežnega romana iz let 1916--1929, na Wikiviru ponujenega v
korekture po zaslugi Milene M. Blažič (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007020.html). -- miran

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 23 Apr 2020 07:48:38 +0000
Subject: Akciji ob dnevu knjige

Ob svetovnem dnevu knjige smo podaljšali akcijo karantenskih popustov,
obenem pa predstavljamo štiri nove knjige, ki so že naprodaj v
prednaročniški akciji.

Tina Vrščaj: Kritičarka na drevesu: Izbrane kritike slovenskih romanov

Kritičarka na drevesu je knjiga izbranih kritik slovenskih romanov iz
obdobja 2010–2017. Pod drobnogled jemlje nekaj deset romanov različnih
avtorjev, generacij in estetskih usmeritev od Alojza Rebule, Florjana
Lipuša, Draga Jančarja, Emila Filipčiča, Milana Kleča, Franja
Frančiča, Andreja Moroviča, Maje Haderlap, Brine Svit, Štefana Kardoša
pa do Mojce Kumerdej, Andreja E. Skubica, Tadeja Goloba, Katarine
Marinčič, Aleša Čara, Dušana Šarotarja, Sebastijana Preglja, Jasmina
B. Freliha, Davorina Lenka, Veronike Simoniti in drugih. Kritike Tine
Vrščaj so napisane v živahnem slogu in z jasno izraženimi vrednostnimi
sodbami. Občasno so dvignile kar nekaj prahu, saj brez zavor
nasprotujejo tako imenovanemu splošnemu mnenju ali celo polemizirajo z
žargonom aktualne literaturpolitične korektnosti. Poleg tega so na
slovensko kritiško sceno prinesle odločno besedo, ki, pa naj se z njo
strinjamo ali ne, ob presoji aktualne vrednosti obravnavanega dela
išče tudi njegovo presežno estetsko in etično moč.

Tina Vrščaj (1987) je literarna kritičarka, pisateljica in prevajalka.
Diplomirala je iz angleškega jezika in primerjalne književnosti.
Objavila je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012),
zbirko zgodb Plašč (2016) in pravljico Plah, plašen, najplašnejši
Tapatapata (2017). Prevedla je knjige Jezusovo otroštvo J. M.
Coetzeeja (2012), Ekonomija želje Daniela Bella jr. (2016) in Novi in
izbrani eseji Denise Levertov (2019). Njena zbirka Plašč je bila
nominirana za nagrado Mira, esej Srečno pospravljeni pa je prejel
nagrado revije Sodobnost za najboljši esej leta 2019.

Jožef Muhovič in Vid Snoj: Diafanije: Pogovori o likovni in literarni umetnosti

Knjiga je v marsičem nekaj posebnega ne le v slovenskem merilu.
Prinaša šest pogovorov bodisi o literarnih delih, ki imajo svoje
izhodišče v likovnih, bodisi o likovnih delih, ki svoj nastanek,
nasprotno, dolgujejo literarnim delom. Pogovori vsakič tečejo o enem
takšnem paru in se ravnajo po načelu diafanije. Grški glagol diaphaíno
pomeni »naredim, da se kaj sveti, sije ali se prikazuje skozi«, se
pravi: prikazujem skozi (kaj) ali prek (česa) in tako to odkrivam
oziroma odgrinjam. Umetniško delo, pesem ali slika, ni samo
verbalizacija ali vizualizacija danega v predlogi, ampak odkriva, kar
v govorici njegove predloge ostaja skrito, in to razvija v svoji
govorici. Dvojice, ki sta si jih izbrala sogovornika, so: Jan Vermeer
in Thomas Tranströmer, Vincent van Gogh in Anne Sexton, Théodore
Géricault in Julian Barnes, Paul Cézanne in Allen Ginsberg, Geneza in
Andrej Rubljov, Pieter Bruegel starejši in Brane Senegačnik.

Jožef Muhovič (1954) je študiral slikarstvo, umetniško grafiko,
likovno teorijo in filozofijo. Slikar, grafik, teoretik in profesor na
Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V zadnjem
času je izdal monumentalni Leksikon likovne teorije in knjigo Vidno in
nevidno o formalni likovni analizi. Od leta 2017 je izredni član
Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Vid Snoj (1965) je profesor na Oddelku za primerjalno književnost in
literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Med drugim je
izdal knjigi Nova zaveza in slovenska literatura in Judovski sekstet
ter prevedel Hölderlinove pozne himne in Celanove zbrane pesmi.