[SlovLit] Grafomanije -- En ali več morfem-ov? -- Pavel Grošelj

[Miran Hladnik]

From: Samo Koler <samo.koler na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 12 Feb 2020 20:11:38 +0100
Subject: Grafomanije

Miran, ali bi bilo strokovno ustrezno Prešernovo apokrifno poezijo
poimenovati z izrazom ljubega Tončka Pretnarja - grafomanije?

---

Hej, Samo, apokrifna poezija nima teže termina (tako težo ima samo
izraz apokrifi, ki pa se ne nanaša izrecno na leposlovje), grafomanija
pa je literarnovedni termin
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Grafomanija). Izraza nista prekrivna,
saj prvi izpostavlja dvom v avtentičnost, drugi pa obsedenost s
pisanjem. Pri Prešernu je izraz apokrifen dodatno obremenjen s pomenom
obscen, medtem ko pri grafomaniji tega pomenskega dodatka ni. Skupni
pa so izrazoma priložnostni značaj, nekanoniziranost, neformalnost,
nižji slog (kar koli že to pomeni). Bližnji sorodnik grafomaniji je
verzifikacija (https://sl.wikipedia.org/wiki/Verzifikacija), ki pa se
nanaša bolj na amatersko/diletantsko pesnjenje. -- miran

===

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Date: V sre., 12. feb. 2020 ob 23:07
Subject: LK, 17. februar

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1195.
sestanek v ponedeljek, 17. februarja 2020, ob 18.00 v predavalnici 325
v 3. nadstropju Filozofske fakultete. Predavala bosta doc. dr. Marko
Simonović (Univerza Karla in Franca v Gradcu) in dr. Petra Mišmaš
(Univerza Karla in Franca v Gradcu, Univerza v Novi Gorici). Naslov
predavanja: En ali več morfem-ov?

"V predavanju se posvečava mnogim funkcijam morfema -ov-. Tega lahko
namreč zasledimo v kontekstu besedotvornih morfemov, npr. v svojilnih
pridevnikih (Janez-ov), skupnih imenih (grm-ov-je) ali v
samostalnikih, izpeljanih iz samostalnikov (bank-ov-ec), in v vlogi
oblikotvornega morfema (npr. jezik-ov. rod. mn.). Vprašanje, na
katerega odgovarjava v tem predavanju, je, ali gre v vseh teh (na prvi
pogled nepovezanih) okoljih za več morfemov, ki so le naključno
enakoglasni, oziroma ali lahko vse te pojavitve -ov- analiziramo kot
en sam morfem. V predavanju se bova zavzela za slednjo možnost.

Skladno s tem v analizi, ki je postavljena v okvir razpršene
morfologije, pristopa, nastalega v okviru tvorbene slovnice (Halle &
Marantz 1993), zabriševa tradicionalno razmejitev med oblikotvornimi
in besedotvornimi morfemi. Morfem -ov- se namreč v funkcijah, na
katere se bova osredotočila v predavanju, tj. oblikotvorni -ov-
(jezik-ov, grad-ov-i) in svojilni -ov- (npr. Janez-ov in
zdravnik-ov/kralj-ev), obnaša kot morfem brez specifičnega pomena,
katerega funkcija je odvisna od samega okolja, v katerem se pojavi."

Vabljeni tudi študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V čet., 13. feb. 2020 ob 16:27
Subject: [Pavel Grošelj (https://sl.wikipedia.org/wiki/Pavel_Gro%C5%A1elj)]

Vljudno vas vabimo na predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka
Slovenske matice: dr. Tomaž Sajovic: dr. Pavel Grošelj - »človek za
vse čase«, v torek, 18. februarja 2020, ob 18. uri, Dvorana Slovenske
matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana.

Leta 1940 je Pavel Grošelj, biolog, borec za ljubljansko univerzo,
kulturni delavec in prešernoslovec, v Proteusu, ki ga je urejal od
njegovega začetka leta 1933 do svoje smrti, objavil besedilo
Prirodoznanstvena prizadevanja med Slovenci. V njem je zapisal misel,
ki ni samo usmeritev Proteusa, ampak bi morala biti tudi programski
temelj vse sodobne znanosti: »Humanistični ideali preporodne dobe so
nam svetili skozi vse naše mrakove in jasnine in tudi danes še niso
izgubili lepote in bleska. Sedaj pa je prišel čas, da humanističnim
idealom, ki so nam bili v narodni stiski v toliko pobudo in uteho,
pridružimo ideale prirodoznanstva. Ne kot njihovo nasprotje, temveč
kot njihovo izpopolnitev, ne kot cepitev duhov, temveč kot sintezo
srca in duha, ki naj vodita nas in domovino v lepšo bodočnost.«

Grošljeva misel je pomembnejša, kot so to pripravljeni razumeti in
priznati sodobni tehnoznanstveniki, ki bi Grošlja morda najraje
razglasili zgolj za  »romantičnega sanjača«. Kajti »danes je v modi
zavračanje filozofije, češ, zdaj imamo znanost in filozofije ne
potrebujemo več.« Trditev je v svojem prispevku V znanosti ne gre za
gotovost. Ločitev med znanostjo in humanistiko je razmeroma nov pojav
– in škodljiv za obe, objavljenem v ameriški reviji New Republic 11.
julija leta 2014, z obžalovanjem zapisal eden od utemeljiteljev zančne
kvantogravitacijske teorije italijanski teoretični fizik, zgodovinar
in filozof znanosti ter pisec Carlo Rovelli (1956-).

Vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, je naslednje: Je bil Grošelj le
»človek svojega časa«,  nekdo torej, ki nam danes ne more »povedati«
nič pomembnejšega več, ali pa je bil morda »človek za vse čase« in
njegova misel daljnosežnejša in univerzalnejša?

Tomaž Sajovic je profesor slovenskega jezika in književnosti ter
umetnostne zgodovine. Diplomiral je na Filozofski fakulteti na
Univerzi v Ljubljani in tam pod mentorstvom prof. dr. Brede Pogorelec
doktoriral iz historičnih slogov v slovenski pripovedni prozi 19.
stoletja. Na Filozofski fakulteti je dolga leta raziskoval jezikovno
oblikovanje slovenskih besedil, nekaj časa pa tudi predaval slovenski
jezik na Pedagoški fakulteti na Univerzi na Primorskem. Zdaj je glavni
urednik revije za poljudno naravoslovje Proteus.