[SlovLit] Tiskovna konferenca ob zaključku CRP V5-1702 -- Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika -- Poezija, poezije in pesmi

[Miran Hladnik]

From: "Žbogar, Alenka" <Alenka.Zbogar na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 5 Feb 2020 14:53:29 +0000
Subject: Vabilo na tiskovno konferenco ob zaključku CRP V5-1702

Prijazno vabljeni na tiskovno konferenco ob zaključku ciljnega
raziskovalnega projekta Slovenska in evropska kulturna literarna
dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od
vrtca so srednje šole.  V projektno skupino so poleg Filozofske
fakultete Univerze v Ljubljani vključene še Pedagoška fakulteta
Univerze v Ljubljani, Fakulteta za humanistične vede Univerze v Novi
Gorici ter ZRC SAZU (Inštitut za slovensko narodopisje in
Glasbenonarodopisni inštitut). Projekt sofinancirata ARRS in MIZŠ. Več
o projektu in njegovih rezultatih na
http://www.ff.uni-lj.si/raziskovanje/Predstavitve_projektov/V5_1702 .
Tiskovna konferenca bo v petek, 14. 2. 2020, ob 11.30 na Filozofski
fakulteti Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2 (v Modri sobi, 5. nad.).

Alenka Žbogar, vodja projekta

===

From: darja <darja.fiser na ff.uni-lj.si>
To: <sdjt-l na ijs.si>, <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 5 Feb 2020 16:38:40 +0100
Subject: 1. vabilo za prispevke za konferenco JEZIKOVNE TEHNOLOGIJE IN
DIGITALNA HUMANISTIKA 2020 24.--25. september, 2020, Inštitut za
novejšo zgodovino, Privoz 11, Ljubljana

Slovensko društvo za jezikovne tehnologije (SDJT), Center za jezikovne
vire in tehnologije Univerze v Ljubljani (CJVT), Inštitut za novejšo
zgodovino (INZ) ter raziskovalni infrastrukturi CLARIN.SI in DARIAH-SI
bodo 24. in 25. 9. 2020 organizirali konferenco Jezikovne tehnologije
in digitalna humanistika, ki se ponaša z več kot 20-letno tradicijo,
tematsko širitev na digitalno humanistiko pa smo uvedli leta 2016.

Na konferenco vabimo raziskovalce, ki delujejo v različnih disciplinah
in metodoloških okvirih. Vabimo prispevke z naslednjih področij:
- govorne in druge eno- in večjezične jezikovne tehnologije
- digitalno jezikoslovje: prevodoslovje, korpusno jezikoslovje,
leksikologija in leksikografija, standardizacija
- digitalna humanistika in zgodovinopisje, literarne vede, etnologija,
muzikologija, kulturna dediščina, umetnost ter arheologija
- digitalna humanistika v izobraževanju in digitalna publicistika

Dobrodošli so prispevki, ki predstavljajo smernice, raziskave, dobre
prakse, projekte in rezultate na teh področjih. V sklopu konference
bodo tudi vabljeni predavanji, študentska sekcija ter paneli o
aktualnih temah, povezanih s konferenco. Uradna jezika konference
bosta slovenščina in angleščina.

Za konferenco zbiramo tako razširjene povzetke kot tudi polne
prispevke. Razširjeni povzetki bodo objavljeni v knjižici povzetkov,
polni prispevki pa v konferenčnem zborniku, ki bo ob začetku
konference objavljen na konferenčni spletni strani pod licenco
Creative Commons. Avtorjem prepuščamo odločitev, ali bodo razširjeni
povzetek oz. polni prispevek v recenziranje oddali anonimizirano ali
ne. Razširjeni povzetki naj bodo dolgi do 2-4 strani, polni prispevki
pa 6-8 strani. Predloge za prispevke in več informacij o oddaji
prispevkov najdete na konferenčni spletni strani:
www.sdjt.si/jtdh-2020

Po konferenci bomo avtorje izbranih člankov povabili, da svoje
prispevke iz JTDH 2020 razširijo za posebno angleško številko revije
Slovenščina 2.0. Revija je indeksirana v informacijskem servisu
Scopus. Vsak od izbranih prispevkov bo recenziran po običajnem
recenzentskem postopku revije.

- 1. 4. 2020 uradni rok za oddajo prispevkov/povzetkov
- 1. 6. 2020 rok za recenzije
- 15. 6. 2020 obvestilo o sprejetju prispevka/povzetka
- 1. 9. 2020 oddaja končnega prispevka/povzetka
- 15. 9. 2020 dokončan zbornik
- 24.--25. 09. 2020 konferenca

Kotizacija: redni udeleženci 80 EUR, študenti, soavtorji in udeleženci
brez prispevka brezplačno. Rok za prijavo: 31. 8. 2020. Več informacij
in prijavni obrazec najdete na konferenčni spletni strani
http://www.sdjt.si/jtdh-2020

Organizacijski odbor
- Simon Dobrišek (SDJT, FE)
- Nataša Frank (INZ)
- Darja Fišer (CJVT)
- Jerneja Fridl (DARIAH-SI, ZRC SAZU)
- Jurij Hadalin (DARIAH-SI, INZ)
- Katja Meden (CLARIN)
- Mihael Ojsteršek (DARIAH-SI, INZ)
- Mojca Šorn (predsednik, DARIAH-SI, INZ)

Predsedstvo programskega odbora
- izr. prof. dr. Darja Fišer, Filozofska fakulteta, Univerza v
Ljubljani (CJVT, predsednica)
- izr. prof. dr. Simon Dobrišek, Filozofska fakulteta, Univerza v
Ljubljani (SDJT)
- izr. prof. dr. Tomaž Erjavec, Institut “Jožef Stefan” (CLARIN.SI)
- dr. Andrej Pančur, Inštitut za novejšo zgodovino (DARIAH-SI)
- as. Ajda Pretnar (Fakulteta za računalništvo in informatiko)

===

From: "Vladka Tucovič Sturman" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 05 Feb 2020 21:41:18 +0100
Subject: Poezija, poezije in pesmi

Spoštovani, v tednu, ko bomo neštetokrat slišali naslov Prešernove
pesniške zbirke, namreč Poezije, se, ko poslušam Slovence v Italiji,
znova sprašujem, kakšna je bila pot samostalnika poezija od 19.
stoletja do sodobne slovenščine. Namreč: poezija je danes neštevni
edninski samostalnik (pesniki pišejo poezijo oz. pesmi, ne pa poezij),
medtem ko je naslov Prešernove zbirke (pa še Gregorčičevih) bil
Poezije, po drugi strani pa je že Jenko 1864 izdal Pesmi, ne npr.
Poezije. Kette ima leta 1900 prav tako Poezije, Aškerc pa istega leta
Nove poezije, medtem ko Murnova poezija leta 1903 izide že z naslovom
Pesmi in romance.

Povod za to vprašanje je raba pri Slovencih v Italiji, ki "berejo
poezije", če berejo pesmi, pod vplivom italijanščine jim je poezija
tako posamezna pesem kot skupno ime za pesmi, torej tako, kot je rabil
Prešeren, ki ni izdal knjige z naslovom Poezija, temveč Poezije.

Kar me zanima, je, ali sem kje med študijem preslišala, da je v 19.
stoletju obstajala razlika med samostalnikoma poezije in pesmi (vemo,
da je pesnik bil tudi pevec) oz. kaj je botrovalo izbiri naslova
Poezije ali Pesmi.

Hvala za odgovor ali komentar, lep pozdrav!

Vladka Tucovič Sturman