[SlovLit] PISA -- Film o Ksaverju Mešku -- Re: Sekcija za slovenščino v javnosti pri ZDSdS

Čet Dec 5 16:59:53 CET 2019

From: "Vogel, Jerica" <Jerica.Vogel na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 5 Dec 2019 11:33:31 +0000
Subject: Še beseda (ali dve) o raziskavi PISA 2018
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006889.html)

Najprej se mi zdi prav ob nadpovprečnih dosežkih dijakov čestitati
tudi njihovim učiteljem.

Hkrati pa se mi zdi, da nam daje PISA prav toliko podatkov o tem, kaj
smo delali dobro, tudi podatkov o tem, kje moremo/moramo delati še
bolje. Ob tem, na kar je opozorila Boža Krakar Vogel, bi morda nekaj
kritičnosti ob upravičenem splošnem zadovoljstvu s tem, kar so naši
dijaki pokazali tudi na področju bralne pismenosti ob raziskavi PISA
2018, ali nekaj dodatne spodbude, da se napredovanje nadaljuje,
prispevali nekoliko natančnejši podatki (na še natančnejše pa bo treba
počakati) o dosežkih glede na ravni bralne pismenosti.

V Sloveniji namreč 82 % učencev dosega vsaj 2. raven izkazane bralne
pismenosti, kar je nekoliko nad povprečjem OECD (77 %); a hkrati je
bralno zmožnost na najvišjih ravneh (5. in 6.) izkazalo 8 % učencev,
kar je nekoliko pod povprečjem OECD (9 %). Kar pomeni, če sledimo
opisu njihovega znanja, da 82 % učencev prepozna vodilno misel
besedila omejene dolžine, v njem poišče eksplicitne podatke, tudi
kadar merila za iskanje kompleksna, in zmore refleksijo o namenu in
obliki besedila, kadar so k temu neposredno pozvani. Po drugi strani
pa je le 8 % takih, ki zmorejo razumeti daljša besedila, v katerih se
srečajo z abstraktnimi pojmi ali ki zahtevajo pogled z nove
perspektive; ki zmorejo na podlagi implicitnih «ključev«, povezanih z
vsebino ali virom informacije, ločevati med dejstvi in stališči. V 15
državah OECD je takih učencev več kot 10 %. Čeprav je bilo tudi na tem
področju storjenega veliko, saj je prav delež učencev z najvišjo
ravnjo bralne pismenosti v zadnjem desetletju močno zrasel, bi morala
biti morda vodilna misel ob prihodnjem načrtovanju predmeta ta, da so
naši učenci večinoma funkcionalno pismeni, vsaj deloma kritično
pismenih pa je med njimi manj kot 10 odstotkov.

Podobno lahko - ko govorimo o pozitivnih trendih in napredku, s
katerim pa vendarle še ne moremo biti povsem zadovoljni – opozorimo na
to, da v Sloveniji dekleta fante v bralni pismenosti prekašajo še
bolj, kot je povprečje OECD (v povprečju za 30 točk, v Sloveniji za 42
točk). Se je pa – podobno kot pri kritični pismenosti – ta razlika od
leta 2009 vendarle precej zmanjšala (takrat so dekleta v povprečju
dosegla 55 točk več). Ali povedano drugače – dosežki dečkov se
nekoliko izboljšujejo, zato je morda dobro premisliti, s čim smo to
dosegli in kako jih pri pouku slovenščine in k jezikovni dejavnosti
zunaj šole še bolj pritegniti.

Ob dosežkih, povezanih z bralno pismenostjo, se mi zdi po drugi strani
vendarle dobro poudariti tudi nekaj – vsaj zame – zanimivih splošnih
ugotovitev. Denimo, da slovenski dijaki redkeje manjkajo v šoli, pa
pogosteje zamujajo k pouku; da je nižji uspeh tam, kjer imajo učitelji
več težav s pritegnitvijo pozornosti učencev (redom v razredu?) ...
Predvsem pa je zame pozitivna ugotovitev, da je mogoče v Sloveniji
manj šol kot v povprečju v OECD opredeliti kot šole s primanjkljajem
na področju izobraženosti učiteljev ali kot materialno slabše
opremljene šole (in da je hkrati manj šol, ki bi bile v privilegiranem
položaju), ter da materialna »prikrajšanost« ali »elitnost« šol ne
vpliva bistveno na uspeh njenih učencev. (Večji vpliv ima – po drugi
strani – socialna ali kulturna deprivilegiranost na družinski ravni,
kar je vredno posebnega razmisleka na veliko širši ravni.)

Skratka, rezultati PISA so v prvem trenutku prava priložnost, da
pohvalimo sami sebe, v drugim in vseh nadaljnjih pa predvsem
orientacija za razmislek o tem, kako in kam naprej – da bo še boljše
(pa ne zgolj pri točkah na PISI, ampak pri tem, kaj bodo učenci
odnesli iz šole).

---

From: "mateja mahnič" <mmlingvist na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 5 Dec 2019 12:54:48 +0100
Subject: re: PISA

Spoštovana kolegica Boža Krakar Vogel je načela pomembno vprašanje oz.
pritožbo učencev, ki jo večkrat slišim na svojih delavnicah
kreativnega pisanja. Mislim, da zadeve ni za »pavšalizirat«, nekatere
učiteljice/učitelji  se zelo trudijo, so motivacijski! Večina pa
verjetno komaj zmore podelat vsebine učnega načrta. Mimogrede, ta ne
deluje, večina mojih nadarjenih učencev še v 8. ali 9. razredu ne zna
postavljat vejic. To pri kreativnem pisanju niti ni pomembno, a če
učni načrt tega ne zmore predelat na preprost, a učinkovit način,
očitno ni pravi.  Mislim, da krivda ni na pedagogih. Predlagam, da to
vprašanje zastavite kar neposredno  učencem kreativnega pisanja OŠ
Domžale v Trubarjevi hiši literature ob 12. uri. Več o dogodku:
https://www.trubarjevahisaliterature.si/index.php/dogodki/3780-miklavev-zlet-nadarjenih-piscev-in-pisk-na-temo-mladinske-kriminalke-nenavadni-primer-navadne-muhe-s-slabo-karmo-mateja-mahni-literarni-dogodek

Mateja Mahnič

===

https://www.ksaver.si/ -- premiera dokumentarno-igranega filma Tihi
večeri o pisatelju in duhovniku Francu Ksaverju Mešku bo 13. decembra
2019 v telovadnici Osnovne šole Sveti Tomaž. Režija David Sipoš,
nastopa tudi Urška Perenič.

===

Od: Janez Dular <janez_dular2 na t-2.net>
Date: V čet., 5. dec. 2019 ob 16:44
Subject: Re:Sekcija za slovenščino v javnosti pri ZDSdS
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006890.html)
To: <slovlit na ijs.si>

Zoran Božič: “Z današnjim dnem nepreklicno odstopam kot vodja Sekcije
za slovenščino v javnosti. Pa ne iz osebnih razlogov ...”

Pri odstopih z javnih funkcij smo navajeni na utemeljevanje z
zdravstvenimi in drugimi osebnimi razlogi, zato je  izjava kolege
Božiča toliko bolj nenavadna, kar izzivalna, radovednost in tudi skrb
zbujajoča. Ker gre za jezikovno politiko, za javni interes, najbrž
smemo pričakovati, da bo trem pikam čim prej sledila izčrpnejša
informacija.

Janez Dular